začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - neizbrani kandidat
Tožnik je podal predlog za izdajo začasne odredbe v sporu, v katerem je uveljavljal sodno varstvo kot neizbrani kandidat, brez kakršne koli obrazložitve. To pomeni, da tožnik ni verjetno izkazal, da njegova terjatev, ki jo uveljavlja, obstoji oziroma da mu bo nastala. Zato je sodišče prve stopnje njegov predlog utemeljeno zavrnilo.
invalid III. kategorije - invalid I. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti - preostala delovnega zmožnost - dokazovanje - sodni izvedenec
Tožnikov "beg od dela" ni odločilen za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, prav tako ni odločilno njegovo nezadovoljstvo z delom, ki ga opravlja, ali njegovo gmotno stanje. Odločilno je le zdravstveno stanje oz. dejstvo, da je pri tožniku še vedno podana preostala delovna zmožnost. To pa pomeni, da pri tožniku ne gre za invalidnost I. kategorije, ki bi ga opravičevala do invalidske pokojnine.
sorazmerni del pokojnine - pokojninska doba - dokončna in pravnomočna odločba
Na podlagi zavarovalne dobe, ki je bila ugotovljena z dokončno in pravnomočno odločbo toženke, je toženka pravilno odmerila sorazmerni del pokojnine tožnici. Dejanski znesek sorazmernega dela pokojnine je izračunala s kvocientom med številom mesecev pokojninske dobe, dopolnjene v Republiki Sloveniji, in vsemi dobami, ki se seštevajo, kot določa Sporazum o socialni varnosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Avstralije.
invalidnina - pogoji za priznanje pravice - telesna okvara
Ne glede na to, da je torej tožena stranka ob drugačno ugotovljenem dejanskem stanju (da pri tožniku ni podana telesna okvara) zavrnila zahtevo za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro, je bila odločitev pravilna, saj je pri tožniku podana telesna okvara v prenizkem odstotku, da bi bil upravičen do invalidnine, ki jo zahteva.
ZPIZ-1 člen 5, 5/3, 397, 446 ZPIZ/92 člen 95, 123, 123/1, 193. ZPIZ (1983) člen 42, 81.
invalid III. kategorije - nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev - ustavitev izplačevanja - starostna pokojnina - pogoji za pridobitev pravice
S tem ko je tožnik izpolnil pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine, mu je pravica do nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev prenehala. Iz tega razloga je odločba tožene stranke o ustavitvi izplačevanja nadomestila zakonita.
ZZVZZ člen 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokazovanje - sodni izvedenec
Tožena stranka je utemeljeno odločila, da je začasna nezmožnost za delo pri tožniku utemeljena od dne, ko se je tožnik zglasil pri osebnem zdravniku, šlo pa je za nenadno in nepričakovano poslabšanje zdravstvenega stanja. Ker tožnik ni predložil nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da se je zdravstveno stanje poslabšalo že pred tem dnem, tudi ni bilo potrebe, da bi se dejansko stanje razčiščevalo s postavitvijo sodnega izvedenca.
obnova postopka - izredno pravno sredstvo - postulacijska sposobnost
V postopku z izrednim pravnim sredstvom (obnovo postopka) sodišče prve stopnje stranki ne omogoči, da odpravi nepravilnosti v zvezi z obveznim odvetniškim zastopanjem, ampak predlog za obnovo postopka, ki ga vloži stranka sama, pa pri tem ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, takoj zavrže.
Do prenehanja obveznosti in terjatve vsakega udeleženca verižne kompenzacije, ne da bi kaj plačal ali prejel kakšno plačilo, pride tako, da vsak udeleženec kot upnik svojega predhodnika slednjemu odpusti dolg. Dolžniško-upniških razmerij je toliko, kot je udeležencev verižne kompenzacije. Že tolikšno število pravnih razmerij pove, da med udeleženci verižne kompenzacije ni takšne pravne povezave (med posameznimi udeleženci je sploh ni), da bi moral udeleženec verižne kompenzacije, ki meni, da z njo njegova terjatev do predhodnika ni prenehala, tožiti vse udeležence kot nujne sospornike.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 45.
zdraviliško zdravljenje - pogoji za priznanje pravice
Tožnik bi bil lahko napoten na zdraviliško zdravljenje neposredno po bolnišničnem zdravljenju oz. po odpadu kontaindikacije za zdraviliško zdravljenje, ne pa izven teh časovnih okvirov.
ZPP člen 242, 242/2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 14. OZ člen 31.
stroški priče – izgubljeni dobiček priče – sklenitev pogodbe po pooblaščencu – sel
Priči ni mogoče prisoditi več stroškov, kot jih je priglasila takoj po pričanju. Priča se je sklicevala na urno postavko inštituta za revizijo, kar pa po prepričanju pritožbenega sodišča ne zadostuje. Od takšne urne postavke bi bilo namreč potrebno odšteti tudi stroške blaga in dela, saj priči zaradi pričanja ti niso nastali.
J. B. je pred potrditvijo ponudbe tožeči stranki o le-tej govoril z direktorjem tožene stranke, ki je ponudbo potrdil oz. jo sprejel, J. B. pa je nadalje v soglasju z direktorjem tožene stranke ponudbo potrdil tožeči stranki. J. B. je tako imel predhodno dovolilo direktorja tožene stranke, da tožeči stranki potrdi ponudbo za geotehnična dela, kar je tudi storil v elektronskem sporočilu z dne 03. 02. 2008. Na podlagi tako sklenjene pogodbe sta pravdni stranki v nadaljevanju opravili določene storitve oz. izpolnili (nekatere) svoje obveznosti, in sicer je tožeča stranka opravila geološke izmere in pripravila geološko poročilo, tožena stranka pa je plačala avansni račun in prevzela delo. Navedene ugotovitve tako J. B. okvalificirajo kot sla, ki ni nadomeščal volje tožene stranke (kot pooblaščenec), pač pa je slednjo (v soglasju s toženo stranko) zgolj prenašal.
sklep o ustavitvi postopka - fikcija umika tožbe - izostanek z naroka -
Razlogi, navedeni v pritožbi, da je bila tožnica prvič v Ljubljani, da je tujka, da se je njen pooblaščenec pravočasno zglasil na sodišču, pa brez pooblastila ni mogel pristopiti na narok, niso takšne narave, da bi opravičevali izostanek s prvega naroka za glavno obravnavo.
državna štipendija - pogoji za pridobitev pravice - cenzus
Pri presoji, ali oba tožnika izpolnjujeta pogoje za pridobitev državne štipendije, je treba upoštevati, da njuna mati v preteklem koledarskem letu ni imela dohodkov, imela pa jih je v tekočem koledarskem letu. Te dohodke je treba upoštevati po preračunu na raven preteklega leta, pri čemer je treba upoštevati dejanske dohodke, kot ji je mati tožnikov prejela.
sklep o ustavitvi postopka - fikcija umika tožbe - izostanek z naroka - preložitev naroka
Sodišče prve stopnje je dopis tožnika za preložitev naroka, ker nima potnega lista, brez katerega se ne more udeležiti obravnave, štelo kot neupravičen predlog, saj tožnik navedb, s katerimi bi utemeljil prošnjo za preložitev naroka, ni z ničemer dokazal (ni predložil nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da na primer poteka postopek za izdajo potnega lista).
invalid III. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti - samozaposleni - pravica do premestitve - invalidska pokojnina - dokazovanje - sodni izvedenec - telesna okvara - invalidnina
Čeprav tožnik ni uveljavljal razvrstitve v III. kategorijo invalidnosti in s tem v zvezi priznanja pravic (z zahtevkom je izpodbijal odločbo toženca, s katero je bila zahteva za priznanje pravic na podlagi invalidnosti zavrnjena, in uveljavljal razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine), je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da tožnik ni več zmožen za delo na delovnem mestu, na katero je razporejen, je pa s polnim delovnim časom zmožen za drugo delo v svojem poklicu, pravilno odločilo, da sta odločbi toženca, s katerima je bila tožnikova zahteva za priznanje pravic na podlagi invalidnosti zavrnjena, nezakoniti. Poleg tega je utemeljeno razsodilo, da je pri tožniku podana III. kategorija invalidnosti.
predhodno vprašanje – identično dejansko stanje - prekršek
Da bi šlo za predhodno vprašanje, bi bilo potrebno, da je prekršek (podobno velja za kazniva dejanja) sestavina civilnopravnega dejanskega stanja, kar pa v konkretnem primeru ni. Iz konkretnega dogodka tako lahko izvira odškodninska odgovornost tako v primeru, da je bil storjen prekršek, kot tudi v primeru, da ni bil, saj je civilna odgovornost strožja. Gre zgolj za to, da bi bil lahko konkreten historični dogodek tako podlaga za odločanje v pravdnem kot tudi prekrškovnem postopku.
odškodninska odgovornost zavoda - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti - zastaranje - subjektivni rok
Tožnik je za nastanek škode (v obliki neplačanih zakonskih zamudnih obresti) izvedel najkasneje, ko je sodišču prve stopnje predlagal, da pravnomočno sodbo, s katero je bilo odločeno o pravici do nadomestila za invalidnost, dopolni z odločitvijo o zahtevku za plačilo zamudnih obresti. Tedaj je začel teči subjektivni triletni zastaralni rok za uveljavljanje terjatve za plačilo zamudnih obresti, ker je ta rok ob vložitvi tožbe že potekel, tožnikov zahtevek ni utemeljen.
Sodišče prve stopnje je izdalo t.i. sodbo presenečenja. Nobena od strank namreč ni zatrjevala, da je pogodba, na podlagi katere zahteva tožeča stranka plačilo, navidezna, prav tako pa ni nobena stranka podala drugih trditev, iz katerih bi takšno dejstvo lahko izhajalo. Navideznost pogodbe o izvedbi strokovnega svetovanja in s tem pravo pogodbeno voljo strank je ugotavljalo samo, na podlagi izpovedb priče ter zakonitega zastopnika tožene stranke.
Ker je sodišče prve stopnje kot odločilno ugotovilo dejstvo, katerega nobena od pravdnih strank ni zatrjevala, in nanj oprlo svojo odločitev, je s takšnim ravnanjem strankama odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in s tem kršilo pravico do izjave v postopku.
izločitev iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev – neveljavnost oporoke
Niso pomembna kakršnakoli vlaganja, pač pa mora potomec s svojim delom, zaslužkom znatneje prispevati k pridobivanju premoženja. Pri tem ni vedno pomembno, da mora potomec ves čas bivati skupaj z zapustnikom.
Tožnik je dosegel varstvo svoje pravice že z zaznambo spora. Začasne odredbe so izjema od pravila, da se terjatev realizira s pravnomočno sodno odločbo, zato se izdajo le takrat, ko je to nujno. Vedno je potrebno presojati, kaj lahko upnik bistvenega pridobi z izdajo začasne odredbe, saj za dolžnika tak ukrep pomeni velik poseg v njegovo lastninsko pravico.
Res je bila sprva načrtovana samo rutinska operacija – odstranitev maternice, vendar pa so se zdravniki zaradi odkritega tumorja na črevesju nato odločili, da bodo v nadaljevanju odstranili v operativnem posegu tudi tumor, zaradi česar je bilo pred dodatnim operacijskim posegom potrebno tudi dodatno čiščenje operativnega polja, temu pa se, kot ugotavlja izvedenec, ni posvetilo dovolj pozornosti in ima zato pritožba prav, ko navaja, da ravnanje zdravstvenega osebja glede tega segmenta operacije ni bilo dovolj strokovno. Zato ne gre za situacijo, ki se ji ne bi dalo izogniti.