izvedba dokaza – stroški sodnega izvedenca – predujem – predlog za podaljšanje roka – zavrženje predloga
Ker je tožeča stranka predlog za podaljšanje roka za plačilo predujma vložila po tem, ko se je le-ta že iztekel, ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Tožniku se je spornega dne na poti v službo pokvarila pnevmatika na avtomobilu. Za zamenjavo pnevmatike je potreboval nekaj ur (ker pri sebi ni imel varnostnega ključa), tako da na delo ni prišel. Glede na to, da se za letni dopust za ta dan naslednji dan ni uspel dogovoriti, je bil njegov izostanek z dela neupravičen, zlasti ker bi se lahko dopoldne spornega dne odpeljal na delo z bratom, kasneje pa bi uredil zamenjavo pnevmatike. Tožena stranka mu je utemeljeno podala pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in na možnost kasnejše redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
revizija - zavrženje revizije - odpravnina - vrednost spornega predmeta
Ker v obravnavanem primeru ne gre za spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, saj tožeča stranka uveljavlja zahtevek za plačilo odpravnine v višini 2.391,29 EUR s pp, ki ne dosega revizijskega praga, revizija ni dovoljena in jo je prvostopenjsko sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 374. člena ZPP pravilno zavrglo.
Ker tožena stranka, od katere je bila tožnica prenesena k njeni hčerinski družbi, po prenosu ni bila več tožničin delodajalec, kajti delovno razmerje med njima ni bilo ponovno vzpostavljeno, tožnica ne more uspešno uveljavljati neplačanih terjatev iz delovnega razmerja s hčerinsko družbo od tožene stranke.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 51.
jubilejna nagrada - kolektivna pogodba
Kljub temu da je tožnik v letu 1998 že prejel jubilejno nagrado za 20 let skupne delovne dobe na podlagi podjetniške kolektivne pogodbe tožene stranke, je v letu 2003, ko je izpolnil pogoje, upravičen do jubilejne nagrade za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu (toženi stranki) po SKPgd.
ZPP člen 139, 139/3, 142, 277, 277/2, 318. ZPSto-2 člen 42, 42/2. ZDR člen 109. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja člen 40.
zamudna sodba - vročanje - vročanje pravni osebi - fikcija vročitve - odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pritožbeni razlog
Če tožena stranka že daljše obdobje dejansko posluje na drugem naslovu, kot je zapisan v sodnem registru, pa ob tem ni uredila ustrezne spremembe naslova v sodnem registru, je razlog za to, da sodnega pisanja ni prejela, izključno na njeni strani. Sodnih pošiljk tudi ni mogoče preusmerjati na druge naslove po dogovoru oz. pogodbi s pošto, saj za vročanje v pravdnem postopku veljajo posebna pravila vročanja, določena v ZPP. Ker je sodišče prve stopnje vročalo toženi stranki sodna pisanja skladno s temi pravili na naslov, vpisan v sodnem registru, je ob dejstvu, da tožena stranka na tožbo, ki ji je bila vročena po fikciji, ni odgovorila, utemeljeno izdalo zamudno sodbo.
Ker so dejstva, ki jih je dolžnica zatrjevala v ugovoru po izteku roka, nastopila že pred izdajo sklepa o izvršbi, prav tako pa dolžnica v ugovoru po izteku roka ni zatrjevala, da v njem navedenih dejstev brez svoje krivde ni mogla uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, je zaključek sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za vložitev ugovora po izteku roka, pravilen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi - reintegracija - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi
V konkretnem primeru ni bilo pravne podlage za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v letu 2011, saj je potreba po opravljanju tožnikovega dela (direktorja) pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi prenehala že v letu 2004 (ne šele v letu 2011, potem ko ga je tožena stranka zaradi nezakonite predhodne odpovedi reintegrirala v delovno razmerje).
Sodišče prve stopnje toženi stranki utemeljeno ni priznalo stroškov za prihod pooblaščenca na narok za glavno obravnavo, saj bi tožena stranka za zastopanje lahko pooblastila substituta v kraju, kjer je sedež sodišča.
Ker tožena stranka, od katere je bila tožnica prenesena k njeni hčerinski družbi, po prenosu ni bila več tožničin delodajalec, kajti delovno razmerje med njima ni bilo ponovno vzpostavljeno, tožnica ne more uspešno uveljavljati neplačanih terjatev iz delovnega razmerja s hčerinsko družbo od tožene stranke, ker le-ta ni njen delodajalec.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - projektno delo - potek časa - zaključek projekta
Tožena stranka je s tožnikom sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas do zaključka določenega projekta, pri čemer je bil čas, za katerega je veljala pogodba, izrecno določen. Izvajanje tega projekta se je kasneje podaljšalo, kar pomeni, da tožniku po izteku v pogodbi določenega časa pogodba o zaposlitvi ni zakonito prenehala. Njegov podredni tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je pri toženi stranki v delovnem razmerju po pogodbi o zaposlitvi za določen čas do zaključka projekta, je utemeljen.
Tožnik je tožbo umaknil, ko je tožena stranka izpolnila le neznatni del tožbenega zahtevka, kar pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za odločitev, da nosi vsaka stranka svoje stroške postopka. Pravilna odločitev je, da je dolžan tožnik toženi stranki povrniti utemeljeno priglašene stroške postopka.
nasprotna tožba – pogoji – več zahtevkov – stvarna pristojnost
Ker se stvarna pristojnost sodišča, v primeru, ko se zahtevka iz nasprotne tožbe ne nanašata na enako dejansko in pravno podlago, določa po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, je sodišče prve stopnje v tem primeru pravilno sklenilo, da se nasprotna tožba o zahtevku za vračilo kupnine v višini 5.664,40 EUR ne dovoli, saj zanj okrožno sodišče ni stvarno pristojno.
invalid III. kategorije - samozaposlena oseba - pravica do premestitve - omejitve pri delu - nadomestilo za invalidnost
Pri tožniku je v času, ko je opravljal dejavnost kot samostojni podjetnik, prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja. Ker tožnik še vedno lahko opravlja svojo dejavnost s polnim delovnim časom, ni pa zmožen za delo brez omejitev, se ga razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in se mu prizna pravica do dela z omejitvami v okviru dejavnosti.
ZZVZZ člen 81, 82, 85. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 244, 245, 256. ZDSS-1 člen 81.
začasna nezmožnost za delo - pravni interes - ugotovitvena odločba
Odločitev o tem, da delavec ne dela, po predhodni ugotovitvi, da dela iz zdravstvenih razlogov ni zmožen opravljati oz. bi mu opravljanje dela poslabšalo ali ogrozilo zdravje ali celo življenje, vsaj posredno tudi pomeni odločanje o pravici. Zato delavec (zavarovanec) izkazuje pravni interes za tožbo, s katero izpodbija takšno dokončno odločitev.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066020
ZP-1 člen 22, 27, 56, 57a, 202č, 207.
sankcije za prekrške – kazenske točke v cestnem prometu – vpis v evidenco kazenskih točk - stek – odločba o prekršku – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja
Če je prekrškovni organ storilcu v odločbi o prekršku, izdani v postopku zaradi dveh ali več prekrškov, za prekršek poleg globe določil tudi stransko sankcijo kazenskih točk, nato pa mu je izrekel (le) enotno globo, ne pa tudi kazenske točke, so kazenske točke nezakonito vpisane v evidenco kazenskih točk, ker niso bile izrečene, zato ne morejo biti podlaga za izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.
sklep o ustavitvi postopka - fikcija umika tožbe - izostanek z naroka -
Razlogi, navedeni v pritožbi, da je bila tožnica prvič v Ljubljani, da je tujka, da se je njen pooblaščenec pravočasno zglasil na sodišču, pa brez pooblastila ni mogel pristopiti na narok, niso takšne narave, da bi opravičevali izostanek s prvega naroka za glavno obravnavo.
predhodno vprašanje – identično dejansko stanje - prekršek
Da bi šlo za predhodno vprašanje, bi bilo potrebno, da je prekršek (podobno velja za kazniva dejanja) sestavina civilnopravnega dejanskega stanja, kar pa v konkretnem primeru ni. Iz konkretnega dogodka tako lahko izvira odškodninska odgovornost tako v primeru, da je bil storjen prekršek, kot tudi v primeru, da ni bil, saj je civilna odgovornost strožja. Gre zgolj za to, da bi bil lahko konkreten historični dogodek tako podlaga za odločanje v pravdnem kot tudi prekrškovnem postopku.
odškodninska odgovornost zavoda - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti - zastaranje - subjektivni rok
Tožnik je za nastanek škode (v obliki neplačanih zakonskih zamudnih obresti) izvedel najkasneje, ko je sodišču prve stopnje predlagal, da pravnomočno sodbo, s katero je bilo odločeno o pravici do nadomestila za invalidnost, dopolni z odločitvijo o zahtevku za plačilo zamudnih obresti. Tedaj je začel teči subjektivni triletni zastaralni rok za uveljavljanje terjatve za plačilo zamudnih obresti, ker je ta rok ob vložitvi tožbe že potekel, tožnikov zahtevek ni utemeljen.