redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi - reintegracija - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi
V konkretnem primeru ni bilo pravne podlage za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v letu 2011, saj je potreba po opravljanju tožnikovega dela (direktorja) pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi prenehala že v letu 2004 (ne šele v letu 2011, potem ko ga je tožena stranka zaradi nezakonite predhodne odpovedi reintegrirala v delovno razmerje).
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 51.
jubilejna nagrada - kolektivna pogodba
Kljub temu da je tožnik v letu 1998 že prejel jubilejno nagrado za 20 let skupne delovne dobe na podlagi podjetniške kolektivne pogodbe tožene stranke, je v letu 2003, ko je izpolnil pogoje, upravičen do jubilejne nagrade za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu (toženi stranki) po SKPgd.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Tožniku se je spornega dne na poti v službo pokvarila pnevmatika na avtomobilu. Za zamenjavo pnevmatike je potreboval nekaj ur (ker pri sebi ni imel varnostnega ključa), tako da na delo ni prišel. Glede na to, da se za letni dopust za ta dan naslednji dan ni uspel dogovoriti, je bil njegov izostanek z dela neupravičen, zlasti ker bi se lahko dopoldne spornega dne odpeljal na delo z bratom, kasneje pa bi uredil zamenjavo pnevmatike. Tožena stranka mu je utemeljeno podala pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in na možnost kasnejše redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
revizija - zavrženje revizije - odpravnina - vrednost spornega predmeta
Ker v obravnavanem primeru ne gre za spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, saj tožeča stranka uveljavlja zahtevek za plačilo odpravnine v višini 2.391,29 EUR s pp, ki ne dosega revizijskega praga, revizija ni dovoljena in jo je prvostopenjsko sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 374. člena ZPP pravilno zavrglo.
Ker tožena stranka, od katere je bila tožnica prenesena k njeni hčerinski družbi, po prenosu ni bila več tožničin delodajalec, kajti delovno razmerje med njima ni bilo ponovno vzpostavljeno, tožnica ne more uspešno uveljavljati neplačanih terjatev iz delovnega razmerja s hčerinsko družbo od tožene stranke, ker le-ta ni njen delodajalec.
Ker so dejstva, ki jih je dolžnica zatrjevala v ugovoru po izteku roka, nastopila že pred izdajo sklepa o izvršbi, prav tako pa dolžnica v ugovoru po izteku roka ni zatrjevala, da v njem navedenih dejstev brez svoje krivde ni mogla uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, je zaključek sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za vložitev ugovora po izteku roka, pravilen.
Sodišče prve stopnje toženi stranki utemeljeno ni priznalo stroškov za prihod pooblaščenca na narok za glavno obravnavo, saj bi tožena stranka za zastopanje lahko pooblastila substituta v kraju, kjer je sedež sodišča.
nasprotna tožba – pogoji – več zahtevkov – stvarna pristojnost
Ker se stvarna pristojnost sodišča, v primeru, ko se zahtevka iz nasprotne tožbe ne nanašata na enako dejansko in pravno podlago, določa po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, je sodišče prve stopnje v tem primeru pravilno sklenilo, da se nasprotna tožba o zahtevku za vračilo kupnine v višini 5.664,40 EUR ne dovoli, saj zanj okrožno sodišče ni stvarno pristojno.
izvedba dokaza – stroški sodnega izvedenca – predujem – predlog za podaljšanje roka – zavrženje predloga
Ker je tožeča stranka predlog za podaljšanje roka za plačilo predujma vložila po tem, ko se je le-ta že iztekel, ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
Tožnik je tožbo umaknil, ko je tožena stranka izpolnila le neznatni del tožbenega zahtevka, kar pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za odločitev, da nosi vsaka stranka svoje stroške postopka. Pravilna odločitev je, da je dolžan tožnik toženi stranki povrniti utemeljeno priglašene stroške postopka.
ZPP člen 139, 139/3, 142, 277, 277/2, 318. ZPSto-2 člen 42, 42/2. ZDR člen 109. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja člen 40.
zamudna sodba - vročanje - vročanje pravni osebi - fikcija vročitve - odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pritožbeni razlog
Če tožena stranka že daljše obdobje dejansko posluje na drugem naslovu, kot je zapisan v sodnem registru, pa ob tem ni uredila ustrezne spremembe naslova v sodnem registru, je razlog za to, da sodnega pisanja ni prejela, izključno na njeni strani. Sodnih pošiljk tudi ni mogoče preusmerjati na druge naslove po dogovoru oz. pogodbi s pošto, saj za vročanje v pravdnem postopku veljajo posebna pravila vročanja, določena v ZPP. Ker je sodišče prve stopnje vročalo toženi stranki sodna pisanja skladno s temi pravili na naslov, vpisan v sodnem registru, je ob dejstvu, da tožena stranka na tožbo, ki ji je bila vročena po fikciji, ni odgovorila, utemeljeno izdalo zamudno sodbo.
ZPP člen 139, 139/3, 141, 277, 318. ZDR člen 42, 112, 112/2, 130, 131.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - rok za odgovor na tožbo - terjatev iz delovnega razmerja - plača - povračilo stroškov v zvezi z delom - regres za letni dopust - jubilejna nagrada - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Ker je tožena stranka (samostojni podjetnik posameznik), ki ji je bila tožba pravilno vročena na naslov, ki je naveden v sodnem registru, odgovor na tožbo podala po izteku v ZPP določenega roka, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo neizplačane plače, povračila stroškov v zvezi z delom, regresov za letni dopust, jubilejne nagrade, odškodnine za čas izgubljenega odpovednega roka in odpravnine zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca.
predhodno vprašanje – identično dejansko stanje - prekršek
Da bi šlo za predhodno vprašanje, bi bilo potrebno, da je prekršek (podobno velja za kazniva dejanja) sestavina civilnopravnega dejanskega stanja, kar pa v konkretnem primeru ni. Iz konkretnega dogodka tako lahko izvira odškodninska odgovornost tako v primeru, da je bil storjen prekršek, kot tudi v primeru, da ni bil, saj je civilna odgovornost strožja. Gre zgolj za to, da bi bil lahko konkreten historični dogodek tako podlaga za odločanje v pravdnem kot tudi prekrškovnem postopku.
odškodninska odgovornost zavoda - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti - zastaranje - subjektivni rok
Tožnik je za nastanek škode (v obliki neplačanih zakonskih zamudnih obresti) izvedel najkasneje, ko je sodišču prve stopnje predlagal, da pravnomočno sodbo, s katero je bilo odločeno o pravici do nadomestila za invalidnost, dopolni z odločitvijo o zahtevku za plačilo zamudnih obresti. Tedaj je začel teči subjektivni triletni zastaralni rok za uveljavljanje terjatve za plačilo zamudnih obresti, ker je ta rok ob vložitvi tožbe že potekel, tožnikov zahtevek ni utemeljen.
nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev - sodno varstvo - procesna predpostavka - pritožba - dokončna odločba - zavrženje tožbe
Ker tožnik zoper prvostopno odločbo toženca, s katero je bil zavrnjen zahtevek za izplačevanje nadomestila zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu, ni vložil pritožbe, ni izpolnjena procesna predpostavka za sodno varstvo. Iz tega razloga se tožba s tožbenim zahtevkom za plačilo nadomestila zavrže.
Res je bila sprva načrtovana samo rutinska operacija – odstranitev maternice, vendar pa so se zdravniki zaradi odkritega tumorja na črevesju nato odločili, da bodo v nadaljevanju odstranili v operativnem posegu tudi tumor, zaradi česar je bilo pred dodatnim operacijskim posegom potrebno tudi dodatno čiščenje operativnega polja, temu pa se, kot ugotavlja izvedenec, ni posvetilo dovolj pozornosti in ima zato pritožba prav, ko navaja, da ravnanje zdravstvenega osebja glede tega segmenta operacije ni bilo dovolj strokovno. Zato ne gre za situacijo, ki se ji ne bi dalo izogniti.
ZPP člen 242, 242/2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 14. OZ člen 31.
stroški priče – izgubljeni dobiček priče – sklenitev pogodbe po pooblaščencu – sel
Priči ni mogoče prisoditi več stroškov, kot jih je priglasila takoj po pričanju. Priča se je sklicevala na urno postavko inštituta za revizijo, kar pa po prepričanju pritožbenega sodišča ne zadostuje. Od takšne urne postavke bi bilo namreč potrebno odšteti tudi stroške blaga in dela, saj priči zaradi pričanja ti niso nastali.
J. B. je pred potrditvijo ponudbe tožeči stranki o le-tej govoril z direktorjem tožene stranke, ki je ponudbo potrdil oz. jo sprejel, J. B. pa je nadalje v soglasju z direktorjem tožene stranke ponudbo potrdil tožeči stranki. J. B. je tako imel predhodno dovolilo direktorja tožene stranke, da tožeči stranki potrdi ponudbo za geotehnična dela, kar je tudi storil v elektronskem sporočilu z dne 03. 02. 2008. Na podlagi tako sklenjene pogodbe sta pravdni stranki v nadaljevanju opravili določene storitve oz. izpolnili (nekatere) svoje obveznosti, in sicer je tožeča stranka opravila geološke izmere in pripravila geološko poročilo, tožena stranka pa je plačala avansni račun in prevzela delo. Navedene ugotovitve tako J. B. okvalificirajo kot sla, ki ni nadomeščal volje tožene stranke (kot pooblaščenec), pač pa je slednjo (v soglasju s toženo stranko) zgolj prenašal.
državna štipendija - pogoji za pridobitev pravice - cenzus
Pri presoji, ali oba tožnika izpolnjujeta pogoje za pridobitev državne štipendije, je treba upoštevati, da njuna mati v preteklem koledarskem letu ni imela dohodkov, imela pa jih je v tekočem koledarskem letu. Te dohodke je treba upoštevati po preračunu na raven preteklega leta, pri čemer je treba upoštevati dejanske dohodke, kot ji je mati tožnikov prejela.