Ker tožena stranka, od katere je bila tožnica prenesena k njeni hčerinski družbi, po prenosu ni bila več tožničin delodajalec, kajti delovno razmerje med njima ni bilo ponovno vzpostavljeno, tožnica ne more uspešno uveljavljati neplačanih terjatev iz delovnega razmerja s hčerinsko družbo od tožene stranke.
revizija - zavrženje revizije - odpravnina - vrednost spornega predmeta
Ker v obravnavanem primeru ne gre za spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, saj tožeča stranka uveljavlja zahtevek za plačilo odpravnine v višini 2.391,29 EUR s pp, ki ne dosega revizijskega praga, revizija ni dovoljena in jo je prvostopenjsko sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 374. člena ZPP pravilno zavrglo.
Sodišče prve stopnje toženi stranki utemeljeno ni priznalo stroškov za prihod pooblaščenca na narok za glavno obravnavo, saj bi tožena stranka za zastopanje lahko pooblastila substituta v kraju, kjer je sedež sodišča.
Ker tožena stranka, od katere je bila tožnica prenesena k njeni hčerinski družbi, po prenosu ni bila več tožničin delodajalec, kajti delovno razmerje med njima ni bilo ponovno vzpostavljeno, tožnica ne more uspešno uveljavljati neplačanih terjatev iz delovnega razmerja s hčerinsko družbo od tožene stranke, ker le-ta ni njen delodajalec.
Tožnik je tožbo umaknil, ko je tožena stranka izpolnila le neznatni del tožbenega zahtevka, kar pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za odločitev, da nosi vsaka stranka svoje stroške postopka. Pravilna odločitev je, da je dolžan tožnik toženi stranki povrniti utemeljeno priglašene stroške postopka.
Ker so dejstva, ki jih je dolžnica zatrjevala v ugovoru po izteku roka, nastopila že pred izdajo sklepa o izvršbi, prav tako pa dolžnica v ugovoru po izteku roka ni zatrjevala, da v njem navedenih dejstev brez svoje krivde ni mogla uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, je zaključek sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za vložitev ugovora po izteku roka, pravilen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi - reintegracija - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi
V konkretnem primeru ni bilo pravne podlage za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v letu 2011, saj je potreba po opravljanju tožnikovega dela (direktorja) pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi prenehala že v letu 2004 (ne šele v letu 2011, potem ko ga je tožena stranka zaradi nezakonite predhodne odpovedi reintegrirala v delovno razmerje).
Tožnik je pravočasno priglasil stroške za zastopanje v zvezi z nasprotno tožbo, saj jih je priglasil istega dne, kot je tožena stranka na naroku za glavno obravnavo umaknila nasprotno tožbo.
nasprotna tožba – pogoji – več zahtevkov – stvarna pristojnost
Ker se stvarna pristojnost sodišča, v primeru, ko se zahtevka iz nasprotne tožbe ne nanašata na enako dejansko in pravno podlago, določa po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, je sodišče prve stopnje v tem primeru pravilno sklenilo, da se nasprotna tožba o zahtevku za vračilo kupnine v višini 5.664,40 EUR ne dovoli, saj zanj okrožno sodišče ni stvarno pristojno.
izvedba dokaza – stroški sodnega izvedenca – predujem – predlog za podaljšanje roka – zavrženje predloga
Ker je tožeča stranka predlog za podaljšanje roka za plačilo predujma vložila po tem, ko se je le-ta že iztekel, ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Tožniku se je spornega dne na poti v službo pokvarila pnevmatika na avtomobilu. Za zamenjavo pnevmatike je potreboval nekaj ur (ker pri sebi ni imel varnostnega ključa), tako da na delo ni prišel. Glede na to, da se za letni dopust za ta dan naslednji dan ni uspel dogovoriti, je bil njegov izostanek z dela neupravičen, zlasti ker bi se lahko dopoldne spornega dne odpeljal na delo z bratom, kasneje pa bi uredil zamenjavo pnevmatike. Tožena stranka mu je utemeljeno podala pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in na možnost kasnejše redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - projektno delo - potek časa - zaključek projekta
Tožena stranka je s tožnikom sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas do zaključka določenega projekta, pri čemer je bil čas, za katerega je veljala pogodba, izrecno določen. Izvajanje tega projekta se je kasneje podaljšalo, kar pomeni, da tožniku po izteku v pogodbi določenega časa pogodba o zaposlitvi ni zakonito prenehala. Njegov podredni tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je pri toženi stranki v delovnem razmerju po pogodbi o zaposlitvi za določen čas do zaključka projekta, je utemeljen.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070054
OZ člen 9. ZPSPP člen 28.
izpraznitev poslovnega prostora – pacta sunt servanda
Načelo pacta sunt servanda pomeni, da so pogodbene stranke, potem ko je pogodba sklenjena, zavezane svoje sprejete obveznosti izpolniti, in sicer tako, kot je bilo dogovorjeno ob sklenitvi pogodbe.
invalid III. kategorije - samozaposlena oseba - pravica do premestitve - omejitve pri delu - nadomestilo za invalidnost
Pri tožniku je v času, ko je opravljal dejavnost kot samostojni podjetnik, prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja. Ker tožnik še vedno lahko opravlja svojo dejavnost s polnim delovnim časom, ni pa zmožen za delo brez omejitev, se ga razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in se mu prizna pravica do dela z omejitvami v okviru dejavnosti.
dovolitev vpogleda v sodni spis - pregledovanje spisov – pravica do vpogleda v spis – opravičena korist
Na podlagi podatkov o okoliščinah glede predmetnega (navideznega) posojilnega razmerja bo predlagateljica lahko dokazovala, da je bilo v tistem času sklenjenih več navideznih posojilnih razmerij. Zato je predlagateljica z navedenimi trditvami izkazala opravičeno korist, da se seznani s podatki in dokazi, ki bi ji lahko pripomogli k uresničevanju pravic v postopkih, v katerih je stranka.
invalid III. kategorije - invalid I. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti - preostala delovnega zmožnost - dokazovanje - sodni izvedenec
Tožnikov "beg od dela" ni odločilen za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, prav tako ni odločilno njegovo nezadovoljstvo z delom, ki ga opravlja, ali njegovo gmotno stanje. Odločilno je le zdravstveno stanje oz. dejstvo, da je pri tožniku še vedno podana preostala delovna zmožnost. To pa pomeni, da pri tožniku ne gre za invalidnost I. kategorije, ki bi ga opravičevala do invalidske pokojnine.
Tožnik je dosegel varstvo svoje pravice že z zaznambo spora. Začasne odredbe so izjema od pravila, da se terjatev realizira s pravnomočno sodno odločbo, zato se izdajo le takrat, ko je to nujno. Vedno je potrebno presojati, kaj lahko upnik bistvenega pridobi z izdajo začasne odredbe, saj za dolžnika tak ukrep pomeni velik poseg v njegovo lastninsko pravico.
sklep o ustavitvi postopka - fikcija umika tožbe - izostanek z naroka -
Razlogi, navedeni v pritožbi, da je bila tožnica prvič v Ljubljani, da je tujka, da se je njen pooblaščenec pravočasno zglasil na sodišču, pa brez pooblastila ni mogel pristopiti na narok, niso takšne narave, da bi opravičevali izostanek s prvega naroka za glavno obravnavo.