ZPP člen 236a, 324, 496, 496/1, 339, 339/2, 339/2-8.
opustitev izdaje sodbe s skrajšano obrazložitvijo – spor majhne vrednosti – zavrnitev dokaznega predloga – pravica do izvedbe dokaza – namen določbe 236a. člena ZPP – predložitev pisne izjave priče
Strankina pravica do izvedbe dokaza ni absolutna. Sodišče zato ni dolžno ugoditi vsem dokaznim predlogom, ampak upošteva samo tiste, ki so namenjeni dokazovanju dejstev, pomembnih za odločitev, pri tem pa ne sme dopustiti nepotrebnega podaljševanja dokaznega postopka.
Namen določbe 236a. člena ZPP, ki določa, da lahko stranka na poziv sodišča predloži sodišču pisne in podpisane izjave predlaganih prič o dejstvih, o katerih bi priča lahko izpovedala na naroku, je zasledovanje koncentracije in ekonomičnosti postopka. Nikakor pa te določbe ni mogoče uporabiti v primeru, ko je oseba (priča), katere zaslišanje je predlagano, prisotna na naroku.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - nepremoženjska škoda - zakonske zamudne obresti - zavarovanje odgovornosti - solidarna odgovornost - odbitna franšiza
Tožnik je bil z odredbo nadrejenih premeščen na delovno mesto ob liniji za pakiranje aluminijskih palic, na dan nesreče je opravljal delo na drugem delovnem mestu, kot je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Na tem delovnem mestu je bilo delovno okolje založeno s stolicami, kar kaže na neustrezno urejeno delovno okolje. Tožnik tudi ni imel ustreznega izobraževanja za primer, kako ravnati v primeru obratovalnega zastoja, niti ni bil seznanjen o obstoju senzorjev, ki naj bi samodejno zaustavili linijo. Glede na navedeno oz. ker tožena stranka ni dokazala, da je poskrbela za varno opravljanje dela, za nastalo nesrečo in škodo tožniku odgovarja po načelu krivdne odgovornosti.
Dopustno in pravilno je, da sodišče pri odločanju o dovolitvi obnove postopka po 10. točki 394. člena ZPP oceni tudi dokazno moč dokazov, na katere se opira predlog za obnovo postopka, v primerjavi z že izvedenimi dokazi v prvotnem postopku.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila v obravnavani zadevi tožba tožeče stranke zavržena. Tožeča stranka se zoper pravilnost take odločitve sodišča prve stopnje niti ne pritožuje. Ker je bila tožba tožeče stranke zavržena, to predstavlja s stališča tožeče stranke njen neuspeh, s stališča tožene stranke pa njen uspeh.
vknjižba zastavne pravice – nepravnomočen sklep o zavarovanju
Stališče prvostopenjskega sodišča, da je podlaga za vknjižbo zastavne pravice le pravnomočen sklep o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, s katero izvršilno sodišče odredi vknjižbo te zastavne pravice, je materialnopravno zmotno. Iz določbe 7. točke 40. člena ZZK-1 namreč jasno izhaja, da se vknjižba (zastavne) pravice dovoli na podlagi sklepa o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo vknjižbo te zastavne pravice.
Računi so verodostojne listine, kar pomeni, da veljajo dejstva in podatki, ki jih izkazujejo za resnična, dokler jih nihče ne izpodbije. Izpodbijanje resničnosti oziroma verodostojnosti zatrjevanih dejstev pa je dolžnost nasprotne stranke. Obstoj dejstev, dokazovanih z računi, je torej mogoče zanikati; zatrjevanje in dokazovanje ustreznih dejstev pa je na dolžnikovi strani.
skrbnost udeležencev v obligacijskem razmerju - razlaga v naprej pripravljenih pogodb
Ker ob celoviti presoji vseh sestavnih delov pogodbe (grafičnega in tekstualnega) nesporen zaključek o tem, da je dogovor zajemal tudi omenjeno zemljišče, ni bil možen, je sodišče prve stopnje pravilno presojalo ravnanja obeh pogodbenih strank še v smislu 6. člena OZ, ki strankam nalaga izpolnjevanje svojih obveznosti v obligacijskih razmerjih v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarja.
83. člena OZ, po katerem je treba takrat, ko je pogodba pripravljena ali predlagana zgolj s strani ene pogodbene stranke, nejasna določila razlagati v korist druge stranke, ni mogoče uporabiti v primeru, ko sta se stranki o vsebini pogodbe dogovarjali in jo usklajevali.
Sankcija zavrženja zemljiškoknjižnega predloga zaradi opustitve dolžnosti elektronskega vlaganja je mogoča le, če ima vlagatelj dejansko možnost vložiti elektronski predlog, pa to možnost opusti.
ničnost pogodbe – nemoralen in nedopusten namen pogodbe – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – eventualna kumulacija zahtevkov – ustrezna trditvena in dokazna podlaga
Tožeča stranka je uveljavljala več zahtevkov z isto dejansko podlago, opisala en historični dogodek, šlo pa je za eventualno kumulacijo zahtevkov (182. člen ZPP), in je v taki situaciji šteti, da so se trditve o dejstvih nanašale na vse postavljene zahtevke. Tako se izkaže, da je tožeča stranka podala določne trditve in predlagala dokaze, s katerimi je utemeljevala zahtevek na ugotovitev ničnosti pogodbe.
sklic skupščine na zahtevo manjšinskih delničarjev – pooblastilo za sklic skupščine – pravni interes
Intervencija sodišča je glede pooblastitve za sklic skupščine predvidena šele, če skupščina družbe ne zaseda v dveh mesecih, odkar je uprava družbe prejela zahtevo delničarjev za sklic skupščine iz tretjega odstavka 295. člena ZGD-1.
predlog za vknjižbo lastninske pravice – akt o oblikovanju etažne lastnine
Zakon o zemljiški knjigi v 5. členu določa, da vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis oz., ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, razen če zakon ne določa drugače. Ni torej dvoma, da mora listina obstajati ob vložitvi predloga in da se ne more utemeljenost vpisa utemeljevat s pozneje nastalo listino.
Posledice, ki jih na novo določa novela za dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem dolžnik ugovarja obstoju poslovnega razmerja, se ne morejo raztezati na dolžnikov ugovor, vložen še pred uveljavitvijo navedene novele. Drugačna razlaga bi privedla do nedopustnega retroaktivnega učinka te novele kot to pravilno navaja že sodišče prve stopnje.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – obdobje zbiranja kazenskih točk – čas storitve prekrška
Ker je med storitvijo prekrškov, s katerimi je storilec dosegel skupno 21 kazenskih točk, preteklo obdobje daljše od teh let, česar pa prvostopenjsko sodišče pri izdaji izpodbijanega sklepa ni upoštevalo, je sodišče prve stopnje storilcu neutemeljeno izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC0003071
ZP-1 člen 26, 26/2, 26/3, 26/6. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4.
vožnja pod vplivom alkohola – odmera sankcij – olajševalne okoliščine – posebno olajševalne okoliščine – omilitev globe – prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja
Dejstvi, da obdolženec še ni bil obravnavan za prekrške v Republiki Sloveniji in da naj bi kot državljan Republike Hrvaške, ki je zaposlen v Republiki Hrvaški, bil slabšega premoženjskega stanja, nista takšni posebni olajševalni okoliščini, ki bi utemeljevali omilitev globe pod spodnjo mejo predpisane globe, saj gre za okoliščini, ki vplivata le na splošno odmero sankcij znotraj predpisanih meja.
Sodišče prve stopnje toženi stranki utemeljeno ni priznalo stroškov za prihod pooblaščenca na narok za glavno obravnavo, saj bi tožena stranka za zastopanje lahko pooblastila substituta v kraju, kjer je sedež sodišča.
izvedba dokaza – stroški sodnega izvedenca – predujem – predlog za podaljšanje roka – zavrženje predloga
Ker je tožeča stranka predlog za podaljšanje roka za plačilo predujma vložila po tem, ko se je le-ta že iztekel, ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.