ničnost pogodbe – nemoralen in nedopusten namen pogodbe – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – eventualna kumulacija zahtevkov – ustrezna trditvena in dokazna podlaga
Tožeča stranka je uveljavljala več zahtevkov z isto dejansko podlago, opisala en historični dogodek, šlo pa je za eventualno kumulacijo zahtevkov (182. člen ZPP), in je v taki situaciji šteti, da so se trditve o dejstvih nanašale na vse postavljene zahtevke. Tako se izkaže, da je tožeča stranka podala določne trditve in predlagala dokaze, s katerimi je utemeljevala zahtevek na ugotovitev ničnosti pogodbe.
Sankcija zavrženja zemljiškoknjižnega predloga zaradi opustitve dolžnosti elektronskega vlaganja je mogoča le, če ima vlagatelj dejansko možnost vložiti elektronski predlog, pa to možnost opusti.
skrbnost udeležencev v obligacijskem razmerju - razlaga v naprej pripravljenih pogodb
Ker ob celoviti presoji vseh sestavnih delov pogodbe (grafičnega in tekstualnega) nesporen zaključek o tem, da je dogovor zajemal tudi omenjeno zemljišče, ni bil možen, je sodišče prve stopnje pravilno presojalo ravnanja obeh pogodbenih strank še v smislu 6. člena OZ, ki strankam nalaga izpolnjevanje svojih obveznosti v obligacijskih razmerjih v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarja.
83. člena OZ, po katerem je treba takrat, ko je pogodba pripravljena ali predlagana zgolj s strani ene pogodbene stranke, nejasna določila razlagati v korist druge stranke, ni mogoče uporabiti v primeru, ko sta se stranki o vsebini pogodbe dogovarjali in jo usklajevali.
predlog za vknjižbo lastninske pravice – akt o oblikovanju etažne lastnine
Zakon o zemljiški knjigi v 5. členu določa, da vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis oz., ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, razen če zakon ne določa drugače. Ni torej dvoma, da mora listina obstajati ob vložitvi predloga in da se ne more utemeljenost vpisa utemeljevat s pozneje nastalo listino.
Ko gre za identičnost predmeta spora in predmeta sodne poravnave, ko je dejanska podlaga tožbe identična dejanski podlagi sodne poravnave (sporazuma), s katerim so bila urejena medsebojna razmerja glede hipotekarnega jamstva, je ugotoviti, da je bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje ponovno odločeno o zahtevku, o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava, v posledici česar je bilo potrebno sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti ter zavreči tožbo.
PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC0003070
ZP-1 člen 113, 113a, 113a/1. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja – vožnja pod vplivom alkohola – utemeljen sum
Za ugotovitev obstoja utemeljenega suma storitve prekrška vožnje pod vplivom alkohola v takšni koncentraciji, zaradi katere je obdolžencu potrebno izreči tudi stransko sankcijo 18 kazenskih točk v cestnem prometu, zadostuje z objektivnimi tehničnimi sredstvi ugotovljena stopnja alkoholiziranosti. Presoja zakonitosti uporabe elektronskega alkotesta za ugotavljanje prekrška vožnje pod vplivom alkohola pa je stvar dokaznega postopka.
ZPP člen 236a, 324, 496, 496/1, 339, 339/2, 339/2-8.
opustitev izdaje sodbe s skrajšano obrazložitvijo – spor majhne vrednosti – zavrnitev dokaznega predloga – pravica do izvedbe dokaza – namen določbe 236a. člena ZPP – predložitev pisne izjave priče
Strankina pravica do izvedbe dokaza ni absolutna. Sodišče zato ni dolžno ugoditi vsem dokaznim predlogom, ampak upošteva samo tiste, ki so namenjeni dokazovanju dejstev, pomembnih za odločitev, pri tem pa ne sme dopustiti nepotrebnega podaljševanja dokaznega postopka.
Namen določbe 236a. člena ZPP, ki določa, da lahko stranka na poziv sodišča predloži sodišču pisne in podpisane izjave predlaganih prič o dejstvih, o katerih bi priča lahko izpovedala na naroku, je zasledovanje koncentracije in ekonomičnosti postopka. Nikakor pa te določbe ni mogoče uporabiti v primeru, ko je oseba (priča), katere zaslišanje je predlagano, prisotna na naroku.
PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC0003071
ZP-1 člen 26, 26/2, 26/3, 26/6. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4.
vožnja pod vplivom alkohola – odmera sankcij – olajševalne okoliščine – posebno olajševalne okoliščine – omilitev globe – prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja
Dejstvi, da obdolženec še ni bil obravnavan za prekrške v Republiki Sloveniji in da naj bi kot državljan Republike Hrvaške, ki je zaposlen v Republiki Hrvaški, bil slabšega premoženjskega stanja, nista takšni posebni olajševalni okoliščini, ki bi utemeljevali omilitev globe pod spodnjo mejo predpisane globe, saj gre za okoliščini, ki vplivata le na splošno odmero sankcij znotraj predpisanih meja.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – obdobje zbiranja kazenskih točk – čas storitve prekrška
Ker je med storitvijo prekrškov, s katerimi je storilec dosegel skupno 21 kazenskih točk, preteklo obdobje daljše od teh let, česar pa prvostopenjsko sodišče pri izdaji izpodbijanega sklepa ni upoštevalo, je sodišče prve stopnje storilcu neutemeljeno izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Dopustno in pravilno je, da sodišče pri odločanju o dovolitvi obnove postopka po 10. točki 394. člena ZPP oceni tudi dokazno moč dokazov, na katere se opira predlog za obnovo postopka, v primerjavi z že izvedenimi dokazi v prvotnem postopku.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - nepremoženjska škoda - zakonske zamudne obresti - zavarovanje odgovornosti - solidarna odgovornost - odbitna franšiza
Tožnik je bil z odredbo nadrejenih premeščen na delovno mesto ob liniji za pakiranje aluminijskih palic, na dan nesreče je opravljal delo na drugem delovnem mestu, kot je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Na tem delovnem mestu je bilo delovno okolje založeno s stolicami, kar kaže na neustrezno urejeno delovno okolje. Tožnik tudi ni imel ustreznega izobraževanja za primer, kako ravnati v primeru obratovalnega zastoja, niti ni bil seznanjen o obstoju senzorjev, ki naj bi samodejno zaustavili linijo. Glede na navedeno oz. ker tožena stranka ni dokazala, da je poskrbela za varno opravljanje dela, za nastalo nesrečo in škodo tožniku odgovarja po načelu krivdne odgovornosti.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila v obravnavani zadevi tožba tožeče stranke zavržena. Tožeča stranka se zoper pravilnost take odločitve sodišča prve stopnje niti ne pritožuje. Ker je bila tožba tožeče stranke zavržena, to predstavlja s stališča tožeče stranke njen neuspeh, s stališča tožene stranke pa njen uspeh.
vknjižba zastavne pravice – nepravnomočen sklep o zavarovanju
Stališče prvostopenjskega sodišča, da je podlaga za vknjižbo zastavne pravice le pravnomočen sklep o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, s katero izvršilno sodišče odredi vknjižbo te zastavne pravice, je materialnopravno zmotno. Iz določbe 7. točke 40. člena ZZK-1 namreč jasno izhaja, da se vknjižba (zastavne) pravice dovoli na podlagi sklepa o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo vknjižbo te zastavne pravice.
Računi so verodostojne listine, kar pomeni, da veljajo dejstva in podatki, ki jih izkazujejo za resnična, dokler jih nihče ne izpodbije. Izpodbijanje resničnosti oziroma verodostojnosti zatrjevanih dejstev pa je dolžnost nasprotne stranke. Obstoj dejstev, dokazovanih z računi, je torej mogoče zanikati; zatrjevanje in dokazovanje ustreznih dejstev pa je na dolžnikovi strani.
nadomestitev globe – naloge v splošno korist – neopravičen izostanek – domneva umika predloga za nadomestitev globe
Če je storilcu vabilo na razgovor pri centru za socialno delo vročeno po izteku dneva, ko bi se moral oglasiti na centru za socialno delo zaradi določitve predloga konkretne naloge in organizacije, v kateri bo opravil dela v splošno korist, njegovega izostanka s tega razgovora ni mogoče šteti za neopravičenega, saj mu morajo biti dane ustrezne možnosti, da ravna v skladu s svojimi obveznostmi, ki mu jih nalaga zakon in da je s svojimi obveznostmi pravočasno in pravilno seznanjen.
Ker tožena stranka, od katere je bila tožnica prenesena k njeni hčerinski družbi, po prenosu ni bila več tožničin delodajalec, kajti delovno razmerje med njima ni bilo ponovno vzpostavljeno, tožnica ne more uspešno uveljavljati neplačanih terjatev iz delovnega razmerja s hčerinsko družbo od tožene stranke.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 51.
jubilejna nagrada - kolektivna pogodba
Kljub temu da je tožnik v letu 1998 že prejel jubilejno nagrado za 20 let skupne delovne dobe na podlagi podjetniške kolektivne pogodbe tožene stranke, je v letu 2003, ko je izpolnil pogoje, upravičen do jubilejne nagrade za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu (toženi stranki) po SKPgd.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi - reintegracija - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi
V konkretnem primeru ni bilo pravne podlage za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v letu 2011, saj je potreba po opravljanju tožnikovega dela (direktorja) pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi prenehala že v letu 2004 (ne šele v letu 2011, potem ko ga je tožena stranka zaradi nezakonite predhodne odpovedi reintegrirala v delovno razmerje).