Za pomotni vpis po prvem odstavku 200. člena ZZK-1 gre takrat, ko se opravljeni vpis ne sklada z dovoljenim vpisom, druge napake, čeprav so očitne, do katerih pride v zemljiškoknjižnem postopku, pa je mogoče odpraviti le s predpisanimi pravnimi sredstvi, torej z ugovorom ali pritožbo udeležencev postopka.
Rok za vložitev ugovora v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine ne prične teči z dnem izdaje sklepa o začetku tega postopka, ampak z dnem objave oklica o začetku postopka.
zavrženje tožbe – uveljavljanje ničnosti po ZGD – roki za uveljavljanje ničnosti – uporaba določb OZ
Poslovanje gospodarskih družb terja prilagojeno ureditev ničnosti tako v smeri oženja ničnostnih razlogov, kot tudi v časovni omejitvi njenega uveljavljanja zgolj na primere iz ZGD-1. Ničnosti sklepov skupščine tako ni mogoče uveljavljati na podlagi določb OZ, na katere se sklicuje pritožnik.
SPZ člen 11, 11/1. ZPP člen 165, 165/3, 287, 338, 338/1, 355. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZZZDR člen 12, 12/1, 59, 59/1.
ugotavljanje deleža na skupnem premoženju zakoncev
Kot lastnik, katerega lastninska pravica na nepremičnini je vknjižena do celote, toženec ni bil dolžan postaviti tožbenega zahtevka, da je lastnik do ¾. Zadoščal je njegov ugovor zoper tožbeni zahtevek zunajzakonske partnerice za ugotovitev enakih deležev.
izbrisna tožba – identifikacijski znak nepremičnine
Stališče, da je treba vpis zavrniti takoj, ko ni popolne identitete med oznako v listini in oznako v zemljiški knjigi, je v novejši sodni praksi preseženo. Vpisa ni mogoče dovoliti le v primeru obstoja dvoma o identiteti nepremičnine.
ZDR člen 43, 184. OZ člen 131, 149, 174, 179, 299, 352, 368. ZVZD člen 5.
poklicna bolezen - odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - prispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - zakonske zamudne obresti - premoženjska škoda - prikrajšanje pri plači - zastaranje
Delo v delovnem okolju, v katerem je tožnik pri delu s pacienti prihajal v stik s krvjo pacientov, z njihovimi izločki, urinom in sekretom, je delo v zdravju nevarnem delovnem okolju, zato za škodo, ki jo je tožnik utrpel, ker se je pri delu okužil z virusom hepatitisa C, odgovarja prvotožena stranka (delodajalec) po načelu objektivne odgovornosti.
Stališče tožene stranke, da vse do vročitve sklepa o izvršbi v predmetni zadevi ni bila obveščena o izbiri upnika glede 20 % vrednost del (ali kompenzacija z izdelki investitorja ali izpolnitev v denarju), zaradi česar ni bila nikoli v zamudi, je napačno že zato, ker je tožeča stranka že z izstavitvijo računov izpolnitev zahtevala v denarju.
Postopek izbire kandidata za generalnega direktorja tožene stranke v času izdaje izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje še ni bil zaključen (to pomeni, da izbira enega od prijavljenih kandidatov še ni bila opravljena, prav tako pa tudi tožnik še ni bil obveščen o izbiri). Glede na navedeno je sodišče prve stopnje tožnikovo tožbo kot preuranjeno pravilno zavrglo.
Odpravnina ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ima naravo dohodka iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo. Zaradi tega od odpravnine ni treba plačati (akontacije) dohodnine.
ZPP člen 318. ZDR člen 42, 131. ZPSV člen 3. ZDavP člen 267.
zamudna sodba - terjatev iz delovnega razmerja - davki - prispevki - pritožbeni razlog - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Neupoštevne so pritožbene navedbe, da je tožena stranka poravnala tožniku določene zneske iz naslova zaostale plače in regresa za letni dopust, kar dokazuje z blagajniškimi prejemki in obračunskimi listi, saj se zamudna sodba iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ne more izpodbijati.
revizija - zavrženje revizije - odpravnina - vrednost spornega predmeta
Ker v obravnavanem primeru ne gre za spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, saj tožeča stranka uveljavlja zahtevek za plačilo odpravnine v višini, ki ne dosega revizijskega praga, revizija ni dovoljena in jo je prvostopenjsko sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 374. člena ZPP pravilno zavrglo.
Zahtevek za zvišanje prisojene rente (rentni zahtevek) ima odškodninsko naravo, zato se za presojo zastaranja ne uporabijo določbe, ki urejajo zastaranje občasnih terjatev.
Ker je rok za izpolnitev obveznosti tožene stranke za izplačilo odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga jasno določen v ZDR, ni pravilno stališče, da tožena stranka z izplačilom pride v zamudo šele s pozivom na plačilo.
pogodbena kazen – dvojni pomen pogodbene kazni – zagotovitev spoštovanja sklenjenega sporazuma – vrednost zmanjšane vedute – zmanjšanje nesorazmerno visoke pogodbene kazni
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pomena pogodbene kazni, kot je urejena v 247. čl. in nasl. OZ, pri čemer je pravilno ugotovilo, da ima ta dvojen pomen: po enem je vnaprej dogovorjen znesek škode, ki se mora povrniti (med drugim tudi) pri neizpolnitvi obveznosti, po drugem pa je sredstvo zagotavljanja izpolnitve.
invalid III. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti - pretežnost zavarovanja - zavarovanje za ožji obseg pravic
Pri tožniku je bila ugotovljena invalidnost III. kategorije, saj lahko (svoje) delo avtomehanika opravlja le s polovico polnega delovnega časa. Kljub temu ni upravičen do pravic na podlagi invalidnosti, saj je bil pretežni del zavarovanja zavarovan za ožji obseg pravic na podlagi prostovoljne vključitve v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
URS člen 23, 26. ZVPSBNO člen 4, 16, 16/3, 25. OZ člen 299.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – odgovornost države – pravna oseba – ravnanje stranke – poravnava – višina odškodnine – zamudne obresti
Država odgovarja za tiste zamude pri sodnem odločanju, ki jih je mogoče pripisati njenemu ravnanju, med katere pa ne sodi le neprimerno postopanje sodišča v konkretnem primeru, pač pa tudi objektivno stanje zaostankov na sodiščih, zaradi katerih konkretna zadeva ni mogla biti pravočasno obravnavana. Dejstvo, da narok v določeni zadevi zaradi sodnih zaostankov ni mogel biti prej razpisan, povzroča kršitev pravice do sojenja v razumnem roku. Država je namreč dolžna organizirati pravosodni sistem tako, da bodo sodišča lahko uresničila zahtevo po sojenju v razumnem roku
Čeprav tožnika na sodišče nista vložila prošenj za pospešitev obravnavanja zadeve in čeprav je bil prvi narok za glavno obravnavo preložen na njuno prošnjo, jima ne gre očitati, da sta bistveno prispevala k trajanju postopka. Se pa takšno ravnanje tožnikov upošteva pri odločanju o sami višini odškodnine, saj kaže na to, da jima hitra odločitev o zadevi ni bila prioriteta.
terjatev iz delovnega razmerja - plača - povračilo stroškov v zvezi z delom - regres za letni dopust - zakonske zamudne obresti - stroški postopka
Pri odločitvi o povračilu stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje je treba upoštevati, ne le, da je tožnik uspel s polovico tožbenega zahtevka (tako da je upravičen do polovice utemeljeno priglašenih stroškov), ampak tudi, da je uspeh tožene stranke v tem sporu znašal polovico in da je zaradi tega tudi ona upravičena do povrnitve polovice utemeljeno priglašenih stroškov postopka.
družinska pokojnina - pogoji za priznanje pravice - dokazovanje - sodni izvedenec - zmožnost za delo - invalid I. kategorije
Ker tožnica ni postala popolnoma nezmožna za delo pred smrtjo uživalca invalidske pokojnine, ampak je bilo tedaj za njene zdravstvene težave še predvideno nadaljnje zdravljenje, ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do družinske pokojnine.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - individualna pogodba o zaposlitvi - prokurist
Tožnik, ki je zakonito izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, je upravičen do odškodnine za čas izgubljenega odpovednega roka v trajanju 150 dni, saj je to zakonsko določeni najdaljši odpovedni rok. Pri tem ni bistveno, da je imel tožnik (prokurist, ki ni poslovodna oseba) v pogodbi o zaposlitvi določeno, da je upravičen do daljšega odpovednega roka (12 mesecev).
ZOZP člen 19, 19/1, 19/3, 20. ZPP člen 7, 40. ZOR člen 169, 195.
povrnitev premoženjske škode – izgubljeni zaslužek – obvezno zavarovanje odgovornosti v prometu – zavarovalna vsota – sistem ohranjanja realne vrednosti zavarovalne vsote
Po nastanku zavarovalnega primera znesek limita ne ostane nominalno enak znesku limita v času škodnega dogodka, ampak se neizkoriščeni del nominalno spreminja skladno s spremembami zavarovalnih vsot.