nepremoženjska škoda – valorizacija akontacije odškodnine – poračun dolga – pravdni stroški
Zmotna je pritožbena graja, da sodišče prve stopnje valorizacije plačane akontacije odškodnine ne bi smelo opraviti. Utemeljena je pritožba v delu, ko sodišču prve stopnje očita neuporabo določila 288. člena OZ. Ta določa, da kadar dolguje dolžnik poleg glavnice tudi obresti in stroške, se ti poračunajo tako, da se poračunajo najprej stroški, nato obresti in končno glavnica. Nobenega dvoma ni, da tožena stranka dolguje tožeči stranki glavnico (3.500,00 EUR) in obresti od te glavnice od vložitve tožbe 11. 4. 2008 do plačila. Tožena stranka je prišla v zamudo 11. 4. 2008, nesporni znesek odškodnine 1.800,00 EUR pa je tožniku plačala 26. 5. 2008. Tožeča stranka bi si lahko obračunala natekle zakonske zamudne obresti od dosojenega zneska 3.500,00 EUR za nepremoženjsko škodo in si tako izračunan znesek nateklih zakonskih zamudnih obresti poračunala pri delnem plačilu glavnice 1.800,00 EUR.
ugotovitvena tožba – zapadlost zahtevka – pomanjkanje pravnega interesa – ugotovitev, ki spada med razloge sodbe – ugovor pasivne legitimacije – prodaja nepremičnine – dobra vera kupca – pooblastilo za sklenitev razpolagalnega pravnega posla – razpolagalna sposobnost – veljavnost razpolagalnega pravnega posla
Razpolagalni pravni posel lahko izpelje le tisti in v tolikšni meri, kolikor ima sam pravico razpolagati z nepremičnino. Zato lahko razpolagalni pravni posel sklene le lastnik, oziroma samo pooblaščenec, na katerega je dejansko bilo preneseno upravičenje, da tako ravna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072385
OZ člen 190, 190/3, 191, 346, 355. ZOR člen 211, 378. ZPP člen 214, 214/2. ZDDV člen 10.
neupravičena pridobitev – kondikcijski zahtevek – zastaralni rok – pravila vračanja – kdaj se ne more zahtevati vrnitev – vračilo preveč plačanega davka na dodano vrednost (DDV) – osebno okoriščenje
V obravnavanem primeru ne gre za terjatev iz gospodarske pogodbe, saj ima vtoževana terjatev pravni temelj v neupravičeni pridobitvi. Za kondikcijske zahtevke velja splošni zastaralni rok petih let.
Zahtevek iz neupravičene pridobitve ima neupravičeno osiromašeni zoper pridobitelja le v primeru, da je prehod premoženja (dajatev ali storitev) koristen osebno za pridobitelja. Če pridobitelj iz kakšnega razloga od prehoda premoženja nima koristi (četudi bi jo kdo drug na mestu pridobitelja sicer imel), potem zahtevek zoper pridobitelja ni utemeljen. Glede na neprerekane trditve tožene stranke, da je ves izstopni DDV odvedla državi, tožena stranka na račun zaračunanega in s strani tožeče stranke tudi plačanega DDV ni bila osebno okoriščena.
Rok za vložitev ugovora v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine ne prične teči z dnem izdaje sklepa o začetku tega postopka, ampak z dnem objave oklica o začetku postopka.
zunajzakonska skupnost – premoženjska razmerja med zunajzakonskima partnerjema -posebno in skupno premoženje – vlaganja v posebno premoženje enega partnerja – neupravičena obogatitev – tek zakonskih zamudnih obresti - dokazna ocena – razpravno načelo – eventualna maksima
V pravdnem postopku, kjer je uveljavljen princip proste dokazne presoje (8. člen ZPP), je dokazna inciativa sicer breme pravdnih strank, vendar pa je presoja, katera dejstva so pravno pomembna za odločbo in kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev teh dejstev, na strani sodišča, ki more ob tem izhajati iz pravilne uporabe materialnega prava. Skladno z razpravnim načelom je sodišče sicer vezano na zatrjevano dejansko podlago, ki jo upoštevaje omejitve pri navajanju novih dejstev in predlaganju dokazov (286. člen ZPP) ponudita pravdni stranki, vendar pa mora po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi glede na zatrjevana dejstva, v kolikor bi se izkazala za resnična, izhajala utemeljenost tožbenega zahtevka. V kolikor je tožeča stranka v stanovanje tožene stranke kot njeno posebno premoženje vlagala sredstva svojega posebnega premoženja, ji po prenehanju zunajzakonske skupnosti ob odpadli podlagi za vlaganja gre zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve (190. člen OZ). Obligacijski zahtevek, ki ga je mogoče utemeljiti tudi ob uporabi določbe 48. člena SPZ, ima tožeča stranka tudi, v kolikor povečana vrednost stanovanja sicer rezultira iz vlaganj sredstev skupnega premoženja, pa kot v obravnavanem primeru ne gre za ekonomsko tako pomembna vlaganja, da bi imela za posledico nastanek skupnega premoženja po določilih ZZZDR.
ZDR člen 43, 184. OZ člen 131, 149, 174, 179, 299, 352, 368. ZVZD člen 5.
poklicna bolezen - odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - prispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - zakonske zamudne obresti - premoženjska škoda - prikrajšanje pri plači - zastaranje
Delo v delovnem okolju, v katerem je tožnik pri delu s pacienti prihajal v stik s krvjo pacientov, z njihovimi izločki, urinom in sekretom, je delo v zdravju nevarnem delovnem okolju, zato za škodo, ki jo je tožnik utrpel, ker se je pri delu okužil z virusom hepatitisa C, odgovarja prvotožena stranka (delodajalec) po načelu objektivne odgovornosti.
Stališče tožene stranke, da vse do vročitve sklepa o izvršbi v predmetni zadevi ni bila obveščena o izbiri upnika glede 20 % vrednost del (ali kompenzacija z izdelki investitorja ali izpolnitev v denarju), zaradi česar ni bila nikoli v zamudi, je napačno že zato, ker je tožeča stranka že z izstavitvijo računov izpolnitev zahtevala v denarju.
Postopek izbire kandidata za generalnega direktorja tožene stranke v času izdaje izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje še ni bil zaključen (to pomeni, da izbira enega od prijavljenih kandidatov še ni bila opravljena, prav tako pa tudi tožnik še ni bil obveščen o izbiri). Glede na navedeno je sodišče prve stopnje tožnikovo tožbo kot preuranjeno pravilno zavrglo.
Odpravnina ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ima naravo dohodka iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo. Zaradi tega od odpravnine ni treba plačati (akontacije) dohodnine.
ZPP člen 318. ZDR člen 42, 131. ZPSV člen 3. ZDavP člen 267.
zamudna sodba - terjatev iz delovnega razmerja - davki - prispevki - pritožbeni razlog - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Neupoštevne so pritožbene navedbe, da je tožena stranka poravnala tožniku določene zneske iz naslova zaostale plače in regresa za letni dopust, kar dokazuje z blagajniškimi prejemki in obračunskimi listi, saj se zamudna sodba iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ne more izpodbijati.
revizija - zavrženje revizije - odpravnina - vrednost spornega predmeta
Ker v obravnavanem primeru ne gre za spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, saj tožeča stranka uveljavlja zahtevek za plačilo odpravnine v višini, ki ne dosega revizijskega praga, revizija ni dovoljena in jo je prvostopenjsko sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 374. člena ZPP pravilno zavrglo.
Ker je rok za izpolnitev obveznosti tožene stranke za izplačilo odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga jasno določen v ZDR, ni pravilno stališče, da tožena stranka z izplačilom pride v zamudo šele s pozivom na plačilo.
Zahtevek za zvišanje prisojene rente (rentni zahtevek) ima odškodninsko naravo, zato se za presojo zastaranja ne uporabijo določbe, ki urejajo zastaranje občasnih terjatev.
Tožnica je v socialnem sporu uspela 75 %, saj je uspela glede odprave odločb toženke, ni pa uspela glede svoje zahteve, da se razporedi v I. kategorijo invalidnosti in da se ji na podlagi takšne razporeditve prizna pravica do pokojnine. Glede na uspeh je upravičena do delnega povračila stroškov postopka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - individualna pogodba o zaposlitvi - prokurist
Tožnik, ki je zakonito izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, je upravičen do odškodnine za čas izgubljenega odpovednega roka v trajanju 150 dni, saj je to zakonsko določeni najdaljši odpovedni rok. Pri tem ni bistveno, da je imel tožnik (prokurist, ki ni poslovodna oseba) v pogodbi o zaposlitvi določeno, da je upravičen do daljšega odpovednega roka (12 mesecev).
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 233/1-2, 233/1-3, 233/7, 233/8, 378, 378/2.
predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka – brezplačna pravna pomoč – vrednost unovčene stečajne mase – vrnitev plačil v dobro proračuna sodišča
Če je unovčena stečajna masa višja od založenega predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, za zadržanje predujma (najsi gre za predujem, ki ga založi predlagatelj postopka ali pa za predujem iz odobrene brezplačne pravne pomoči), v zakonu ni podlage. Zato so materialnopravno zmotne pritožbene trditve, da se iz sredstev odobrene brezplačne pravne pomoči za založitev predujma morajo pokriti vsi stroški, do katerih je upraviteljica po zakonu upravičena.
sodni depozit – razlastitev – predpostavke za dopustnost sodnega depozita
Sodni depozit je po določbi petega odstavka 59. člena EZ predpostavka v primeru nujnega postopka za omejitev lastninske pravice in za razlastitev po navedenem zakonu, kadar je javna korist izkazana skladno s tretjim odstavkom 93. člena ZUreP.
odškodninska odgovornost delavca - škoda - dokazovanje
S tem, ko je toženec (delavec) odšel na dopust, ne da bi odrejeno delo opravil, sicer ni bil neopravičeno odsoten, je pa ravnal v nasprotju z navodili delodajalca. Ker je delodajalec dokazal, da mu je zaradi izostanka delavca nastala škoda s tem, da je moral angažirati zunanjega izvajalca, ki je dokončal delo, je njegov tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Ker se zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (za delovno mesto ključavničar skupinovodja I) presoja glede na stanje v času podaje odpovedi, za odločitev ni bistveno, da je tožena stranka eno leto kasneje na podobnem delovnem mestu (ključavničar I) za določen čas zaposlila novega delavca zaradi povečanega obsega dela.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 36. ZPIZ-1 člen 187. ZPIZ/92 člen 202. ZTPIZ (1982) člen 100.
sorazmerni del pokojnine - pokojninska doba - prispevki - dokazovanje
Tožnik nima pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine v Republiki Sloveniji, saj je v tej državi dopolnil le 8 mesecev in 15 dni zavarovalne dobe. Ta doba se bo upoštevala pri odmeri pokojnine pri bosansko-hercegovskemu nosilcu zavarovanja.