pravdni stroški - delitev pravdnih stroškov - načelo uspeha v pravdi – ugotavljanje pravdnega uspeha ločeno glede temelja in višine odškodnine - poročilo stranki - potrebni stroški - mandatno razmerje
Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo pravdni stranki, sodišče upošteva samo tiste pravdne stroške, ki so bili za pravdo potrebni. Odločitev o porazdelitvi pravdnih stroškov v primeru, ko stranka v pravdi deloma zmaga, zahteva upoštevanje vseh okoliščin primera, ki narekujejo ustrezni izbor metode pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov tako, da ta kot razumna, življenjsko sprejemljiva in pravična lahko tudi presega zgolj rezultat matematične operacije.
Sodišče je spregledalo, da je bila pred vložitvijo ugovora pri sporni nepremičnini že vpisana plomba, s katero je bilo zaznamovano obvestilo za vpis po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o dedovanju D 1 po pokojni zemljiškoknjižni lastnici in na podlagi katere bo izveden vpis udeleženke K.H. kot lastnice sporne nepremičnine. Stališče sodišča prve stopnje, da bi morala pritožnica še enkrat predlagati vpis nase, čeprav tak predlog že obstaja, je napačno in pritožnici onemogoča pravno varstvo.
Postopek vzpostavitve listin je poseben zemljiškoknjižni postopek, namen katerega je vzpostavitev tistih listin, ki so obstajale, jih pa ni več in obstoj katerih niti ni sporen. Če je obstoj listine sporen, o njem ne more odločati zemljiškoknjižno sodišče, temveč je potrebna pravda. Prav zato po določbi 240. člena ZZK-1 zemljiškoknjižnemu lastniku navedb iz ugovora ni potrebno dokazovati, enako pa velja po določbi 239. člena ZZK-1 za udeleženca, ki še ni zemljiškoknjižni lastnik in bo to postal na podlagi hkrati vloženega predloga za vpis.
Konkretna oseba kot predmet posega in njegova vsebina sta po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje nujni sestavini opisa dejanja, saj v nasprotnem občutnosti posega ni mogoče preizkusiti.
URS člen 2, 14, 14/2, 23,146, 146/1. ZST-1 člen 11, 11/3. ZST-1 tarifna številka 1112.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – obveznost plačila sodnih taks – namen sodnih taks – višina sodne takse – pravica do sodnega varstva
Ustava RS ne zagotavlja brezplačnega sodnega varstva pravic. Sodne takse predstavljajo obvezno dajatev, katere namen je v tem, da stranke krijejo del stroškov, ki nastanejo zaradi dela sodišča.
Med višino takse in storitvijo, za katero se taksa zaračunava, morata obstajati neposredna zveza in razumno sorazmerje. Obveznost plačila sodnih taks sama po sebi ni neskladna s pravico dostopa do sodišča, vendar morajo sodišča tehtati med interesom države do pobiranja sodnih taks na eni strani in interesom strank do uveljavitve svojih civilnih pravic na sodišču na drugi strani. Če so takse nesorazmerno visoke, gre lahko za kršitev pravice dostopa do sodišča.
SPZ člen 11, 11/1. ZPP člen 165, 165/3, 287, 338, 338/1, 355. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZZZDR člen 12, 12/1, 59, 59/1.
ugotavljanje deleža na skupnem premoženju zakoncev
Kot lastnik, katerega lastninska pravica na nepremičnini je vknjižena do celote, toženec ni bil dolžan postaviti tožbenega zahtevka, da je lastnik do ¾. Zadoščal je njegov ugovor zoper tožbeni zahtevek zunajzakonske partnerice za ugotovitev enakih deležev.
ZPP člen 318. ZDR člen 42, 131. ZPSV člen 3. ZDavP člen 267.
zamudna sodba - terjatev iz delovnega razmerja - davki - prispevki - pritožbeni razlog - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Neupoštevne so pritožbene navedbe, da je tožena stranka poravnala tožniku določene zneske iz naslova zaostale plače in regresa za letni dopust, kar dokazuje z blagajniškimi prejemki in obračunskimi listi, saj se zamudna sodba iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ne more izpodbijati.
Ker je rok za izpolnitev obveznosti tožene stranke za izplačilo odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga jasno določen v ZDR, ni pravilno stališče, da tožena stranka z izplačilom pride v zamudo šele s pozivom na plačilo.
Stališče tožene stranke, da vse do vročitve sklepa o izvršbi v predmetni zadevi ni bila obveščena o izbiri upnika glede 20 % vrednost del (ali kompenzacija z izdelki investitorja ali izpolnitev v denarju), zaradi česar ni bila nikoli v zamudi, je napačno že zato, ker je tožeča stranka že z izstavitvijo računov izpolnitev zahtevala v denarju.
Zahtevek za zvišanje prisojene rente (rentni zahtevek) ima odškodninsko naravo, zato se za presojo zastaranja ne uporabijo določbe, ki urejajo zastaranje občasnih terjatev.
ZDR člen 43, 184. OZ člen 131, 149, 174, 179, 299, 352, 368. ZVZD člen 5.
poklicna bolezen - odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - prispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - zakonske zamudne obresti - premoženjska škoda - prikrajšanje pri plači - zastaranje
Delo v delovnem okolju, v katerem je tožnik pri delu s pacienti prihajal v stik s krvjo pacientov, z njihovimi izločki, urinom in sekretom, je delo v zdravju nevarnem delovnem okolju, zato za škodo, ki jo je tožnik utrpel, ker se je pri delu okužil z virusom hepatitisa C, odgovarja prvotožena stranka (delodajalec) po načelu objektivne odgovornosti.
Postopek izbire kandidata za generalnega direktorja tožene stranke v času izdaje izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje še ni bil zaključen (to pomeni, da izbira enega od prijavljenih kandidatov še ni bila opravljena, prav tako pa tudi tožnik še ni bil obveščen o izbiri). Glede na navedeno je sodišče prve stopnje tožnikovo tožbo kot preuranjeno pravilno zavrglo.
Odpravnina ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ima naravo dohodka iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo. Zaradi tega od odpravnine ni treba plačati (akontacije) dohodnine.
revizija - zavrženje revizije - odpravnina - vrednost spornega predmeta
Ker v obravnavanem primeru ne gre za spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, saj tožeča stranka uveljavlja zahtevek za plačilo odpravnine v višini, ki ne dosega revizijskega praga, revizija ni dovoljena in jo je prvostopenjsko sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 374. člena ZPP pravilno zavrglo.
ZOZP člen 19, 19/1, 19/3, 20. ZPP člen 7, 40. ZOR člen 169, 195.
povrnitev premoženjske škode – izgubljeni zaslužek – obvezno zavarovanje odgovornosti v prometu – zavarovalna vsota – sistem ohranjanja realne vrednosti zavarovalne vsote
Po nastanku zavarovalnega primera znesek limita ne ostane nominalno enak znesku limita v času škodnega dogodka, ampak se neizkoriščeni del nominalno spreminja skladno s spremembami zavarovalnih vsot.
predlog za začetek stečajnega postopka – vložitev predloga po pooblaščencu po pošti
Določba 123.a člena ZFPPIPP je namenjena odvetniku in ne stranki, ki jo zastopa. Odvetnik pa kot pravno kvalificirana oseba pravo mora poznati. V danem primeru zato ne moremo govoriti o nepravilnem oziroma nepopolnem pouku, saj je bil ta v delu, ki se nanaša na dolžnika samega, pravilen in popoln. V kolikor bi dolžnik vložil ugovor osebno na vložišču oziroma poslal po pošti na naslov sodišča, bi se takšen ugovor štel kot pravilno vložen. Ker pa je ugovor po pooblastilu dolžnika vložil odvetnik, bi ta moral postopati v skladu z določbo 123.a člena ZFPPIPP, ne da bi ga na to prvostopenjsko sodišče moralo opozoriti.
sklep o izvedenini - sodni izvedenec - dopolnilno mnenje
V kolikor gre za spor o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, ne glede na izid postopka in tudi ne glede na to, kdo izvedbo dokaza z izvedencem predlaga, vse stroške, vključno stroške za dopolnilno mnenje, nosi zavod.
Odgovornost za nastanek škode je deljena, če je oškodovanec tudi sam prispeval k nastanku škode. K nastanku škode nič ne prispeva le tista oseba, ki v danih okoliščinah ravna s skrbnostjo dobrega gospodarja. V konkretnih okoliščinah bi bila torej morala tožeča stranka hoditi s skrbnostjo dobrega pešca. Če bi bila in bi bila škoda nastala kljub temu, bi njenega prispevka k škodi sploh ne bi bilo. Za obstoj prispevka k nastanku škode zadoščata tako namerno kot tudi malomarno ravnanje.
družinska pokojnina - pogoji za priznanje pravice - absolventski staž - preostala delovna zmožnost - dokazovanje - invalidska komisija - sodni izvedenec
Ker tožnici absolventski staž po 26. letu starosti ni bil podaljšan zaradi zdravstvenih razlogov in ker ni bilo ugotovljeno, da je tožnica popolnoma nezmožna za delo, ji ni mogoče priznati pravice do nadaljnjega oziroma trajnega prejemanja družinske pokojnine.
javni uslužbenec - vojak - vrnitev preveč izplačane plače - dokončna in pravnomočna odločba - neupravičena obogatitev - zastaranje
Tožbeni zahtevek za vračilo dela plače, ki naj bi bila tožniku, ki je predložil ponarejeno diplomo, neutemeljeno izplačan, ni utemeljen, saj je tožena stranka v spornem obdobju plačo izplačevala na podlagi dokončnih in pravnomočnih odločb, ki niso bile spremenjene oz. odpravljene.
ZPP člen 320, 328, 328/1, 339, 339/1, 339/1-14. ZDSS-1 člen 82, 82/1.
sklep o popravi - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za odpravo odločb toženke, s katerima je bila zavrnjena zahteva za priznanje pravice do invalidske pokojnine, hkrati pa je toženki naložilo izdajo odločbe o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine. S takšno odločitvijo, ki je sama s seboj v nasprotju, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je ne more samo odpraviti s sklepom o popravi sodbe.