obnova postopka - izvršilni naslov - pravnomočen sklep o izvršbi
Obnova postopka je dopustna samo v primeru, ko se v postopku izvršbe pridobi izvršilni naslov, to je v primeru, ko se začne postopek na podlagi verodostojne listine in pravnomočen sklep o izvršbi v naložitvenem delu predstavlja izvršilni naslov ter v primeru, kadar gre za pravnomočen sklep o izvršbi v postopku nasprotne izvršbe.
SPZ člen 11, 11/1. ZPP člen 165, 165/3, 287, 338, 338/1, 355. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZZZDR člen 12, 12/1, 59, 59/1.
ugotavljanje deleža na skupnem premoženju zakoncev
Kot lastnik, katerega lastninska pravica na nepremičnini je vknjižena do celote, toženec ni bil dolžan postaviti tožbenega zahtevka, da je lastnik do ¾. Zadoščal je njegov ugovor zoper tožbeni zahtevek zunajzakonske partnerice za ugotovitev enakih deležev.
Trditev tožeče stranke, da ima le težko vnovčljivo premoženje (večinoma gre za terjatve), ki ga ni mogoče vnovčiti v roku za plačilo sodne takse, in dejstvo, da namerava tožeča stranka vložiti več izpodbojnih zahtevkov, iz česar je moč pričakovati dodatna sredstva na računu tožeče stranke, ne zadošča za oprostitev plačila sodne takse, temveč le za odlog plačila. Utemeljeno je namreč pričakovanje, da bo tožeča stranka tekom stečajnega postopka z vnovčevanjem stečajne mase pa tudi na podlagi izpodbojnih tožb, pridobila dodatna denarna sredstva, iz katerih bo lahko poravnala dolžno sodno takso.
Ustavitve nadaljnega postopka vpisa ob že izdanem sklepu o dovolitvi vpisa, zakon ne predvideva. Ko je odločba že izdana, se postopek lahko ustavi le ob zakonsko izpolnjenih pogojih.
izbrisna tožba – identifikacijski znak nepremičnine
Stališče, da je treba vpis zavrniti takoj, ko ni popolne identitete med oznako v listini in oznako v zemljiški knjigi, je v novejši sodni praksi preseženo. Vpisa ni mogoče dovoliti le v primeru obstoja dvoma o identiteti nepremičnine.
Stališče tožene stranke, da vse do vročitve sklepa o izvršbi v predmetni zadevi ni bila obveščena o izbiri upnika glede 20 % vrednost del (ali kompenzacija z izdelki investitorja ali izpolnitev v denarju), zaradi česar ni bila nikoli v zamudi, je napačno že zato, ker je tožeča stranka že z izstavitvijo računov izpolnitev zahtevala v denarju.
Zahtevek za zvišanje prisojene rente (rentni zahtevek) ima odškodninsko naravo, zato se za presojo zastaranja ne uporabijo določbe, ki urejajo zastaranje občasnih terjatev.
ZDR člen 43, 184. OZ člen 131, 149, 174, 179, 299, 352, 368. ZVZD člen 5.
poklicna bolezen - odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - prispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - zakonske zamudne obresti - premoženjska škoda - prikrajšanje pri plači - zastaranje
Delo v delovnem okolju, v katerem je tožnik pri delu s pacienti prihajal v stik s krvjo pacientov, z njihovimi izločki, urinom in sekretom, je delo v zdravju nevarnem delovnem okolju, zato za škodo, ki jo je tožnik utrpel, ker se je pri delu okužil z virusom hepatitisa C, odgovarja prvotožena stranka (delodajalec) po načelu objektivne odgovornosti.
Postopek izbire kandidata za generalnega direktorja tožene stranke v času izdaje izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje še ni bil zaključen (to pomeni, da izbira enega od prijavljenih kandidatov še ni bila opravljena, prav tako pa tudi tožnik še ni bil obveščen o izbiri). Glede na navedeno je sodišče prve stopnje tožnikovo tožbo kot preuranjeno pravilno zavrglo.
Odpravnina ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ima naravo dohodka iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo. Zaradi tega od odpravnine ni treba plačati (akontacije) dohodnine.
ZPP člen 318. ZDR člen 42, 131. ZPSV člen 3. ZDavP člen 267.
zamudna sodba - terjatev iz delovnega razmerja - davki - prispevki - pritožbeni razlog - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Neupoštevne so pritožbene navedbe, da je tožena stranka poravnala tožniku določene zneske iz naslova zaostale plače in regresa za letni dopust, kar dokazuje z blagajniškimi prejemki in obračunskimi listi, saj se zamudna sodba iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ne more izpodbijati.
revizija - zavrženje revizije - odpravnina - vrednost spornega predmeta
Ker v obravnavanem primeru ne gre za spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, saj tožeča stranka uveljavlja zahtevek za plačilo odpravnine v višini, ki ne dosega revizijskega praga, revizija ni dovoljena in jo je prvostopenjsko sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 374. člena ZPP pravilno zavrglo.
Ker je rok za izpolnitev obveznosti tožene stranke za izplačilo odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga jasno določen v ZDR, ni pravilno stališče, da tožena stranka z izplačilom pride v zamudo šele s pozivom na plačilo.
ZDR člen 128. Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji člen 66, 66/1, 69, 69/3, 69/4.
plača - dodatek k plači - dežurstvo - obvezna prisotnost - nočno delo - nedeljsko delo
Osnovna plača zdravnika je osnova za izračun dodatkov za nočno delo in delo ob nedeljah in praznikih le v primeru, ko zdravnik opravlja delo v teh posebnih pogojih. Kadar pa gre za dodatek za čas obvezne prisotnosti, ob praznikih, nedeljah in ponoči, pa je osnova za izračun teh dodatkov (v odstotku) urna postavka plače delovnega mesta, za katero se dežurstvo opravlja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - individualna pogodba o zaposlitvi - prokurist
Tožnik, ki je zakonito izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, je upravičen do odškodnine za čas izgubljenega odpovednega roka v trajanju 150 dni, saj je to zakonsko določeni najdaljši odpovedni rok. Pri tem ni bistveno, da je imel tožnik (prokurist, ki ni poslovodna oseba) v pogodbi o zaposlitvi določeno, da je upravičen do daljšega odpovednega roka (12 mesecev).
ZDR člen 130. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 53. Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Tožena stranka ni ravnala zakonito, ker je tožnici stroške prevoza na delo in z dela povrnila le v višini 60 % višine cene mesečne vozovnice mestnega potniškega prometa (in ne v celoti).
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131. ZPP člen 356, 362, 362/1.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - dokazovanje - trditveno in dokazno breme - sodni izvedenec - razveljavitev sodbe
Pritožbeno sodišče je o zadevi že predhodno odločalo. V sklepu, s katerim je izpodbijano odločitev razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje, je sodišču prve stopnje naložilo, naj ponovno izvede dokaz s sodnim izvedencem za varnost in zdravje pri delu. Sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo, torej ni ravnalo v skladu z napotili pritožbenega sodišča, kar bi bilo dolžno storiti. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo ponovno razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje pred drugim sodnikom.
URS člen 23, 26. ZVPSBNO člen 4, 16, 16/3, 25. OZ člen 299.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – odgovornost države – pravna oseba – ravnanje stranke – poravnava – višina odškodnine – zamudne obresti
Država odgovarja za tiste zamude pri sodnem odločanju, ki jih je mogoče pripisati njenemu ravnanju, med katere pa ne sodi le neprimerno postopanje sodišča v konkretnem primeru, pač pa tudi objektivno stanje zaostankov na sodiščih, zaradi katerih konkretna zadeva ni mogla biti pravočasno obravnavana. Dejstvo, da narok v določeni zadevi zaradi sodnih zaostankov ni mogel biti prej razpisan, povzroča kršitev pravice do sojenja v razumnem roku. Država je namreč dolžna organizirati pravosodni sistem tako, da bodo sodišča lahko uresničila zahtevo po sojenju v razumnem roku
Čeprav tožnika na sodišče nista vložila prošenj za pospešitev obravnavanja zadeve in čeprav je bil prvi narok za glavno obravnavo preložen na njuno prošnjo, jima ne gre očitati, da sta bistveno prispevala k trajanju postopka. Se pa takšno ravnanje tožnikov upošteva pri odločanju o sami višini odškodnine, saj kaže na to, da jima hitra odločitev o zadevi ni bila prioriteta.
Po stališču pritožbenega sodišča bi odvetnik, četudi je v pravdi zastopal stranko kot prevzemnik pisarne njene pooblaščenke, k pritožbi moral predložiti pisno pooblastilo stranke za pritožbo, ker je obstoj veljavnega pooblastila po določbi 5. odstavka 98. člena ZPP procesna predpostavka za pritožbo (primerjaj s sklepom II Ips 392/2010), tega pa odvetnik ni predložil.
pogodba o finančnem leasingu – kavza pogodbe – avtonomno pravo – navidezna pogodba – kreditna pogodba
Osnovna značilnost lizinga je v tem, da lizingojemalec ne pridobi lastninske pravice nad predmetom lizinga, pač pa samo pravico do ekonomskega koriščenja tega predmeta. Potencialni lizingojemalec je tako v položaju, da nabavi določeno opremo, brez da bi pri tem angažiral lastna finančna sredstva. Specifičnost finančnega lizinga je tudi v tem, da se dajalec lizinga pojavlja predvsem kot financer posla, medtem ko je proizvajalec oziroma dobavitelj opreme tretja oseba. Pogodbeni stranki sta namreč v vseh spornih lizing pogodbah natančno uredili medsebojne pravice in obveznosti, zato je treba za konkretna razmerja uporabiti avtonomno pravo. Drugačna razdelitev tveganj pri pogodbah o finančnem lizingu tudi ni nič posebnega, ampak je za finančni lizing celo tipična.