izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - vinjenost - sodni izvedenec - nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Uživanje alkohola med delovnim časom predstavlja hujšo kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, še posebej ob dejstvu, da je tožnik opravljal delo strojnika in voznika (spornega dne je vozil valjar). Zato takšna kršitev predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZST-1 člen 10, 10/4, 12, 12/1, 13, 34, 34/1, 34/4. ZIZ člen 61a, 61a/2, 61a/3.
odlog izvršbe na predlog dolžnika – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – ugovor zoper plačilni nalog – taksna obveznost
Ker je sodišče prve stopnje o oprostitvi plačila sodnih taks odločalo brez dolžnikovega predloga, je sodišče druge stopnje zaradi podane bistvene kršitve postopka pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.
Dolžnik ni uveljavljal utemeljenega ugovornega razloga, to je pravočasnega plačila sodne takse oziroma njene napačne odmere, zato je bil njegov ugovor zoper plačilni nalog utemeljeno zavrnjen.
ZDR člen 31, 32, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, KZ-1 člen 240, 244, 256.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - poslovodna oseba - zagovor - seznanitev z razlogom - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka se je z vsemi razlogi in okoliščinami, ki narekujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, dokončno seznanila šele na zagovoru, ko je bil zaslišan tožnik. Šele na podlagi njegove izpovedi in izpovedi prič je ugotovila in ocenila tožnikova ravnanja. Glede na to, da je odpoved podala v nadaljnjih 30 dneh, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pravočasna.
ZFPPIPP člen 34, 34/2, 34/4, 34/4-1, 271, 271/1, 271/1-1, 272/2.
objektivni pogoj izpodbojnosti – asignacija – sprememba upnika – zmanjšanje čiste vrednosti premoženja – namensko posojilo – preusmeritev finančnih tokov na drugo pravno osebo – praksa med strankama
Če je namen pogodbenih strank za sklenitev posojilne pogodbe zgolj zagotovitev plačila tožene stranke preko asignacije, je v posledici izpolnitve nakazila toženi stranki v razmerju do tožeče stranke prišlo le do spremembe upnika, saj je tožeči stranki na podlagi izpolnitve nakazila prenehala obveznost do tožene stranke, a je sočasno nastala obveznost do asignata kot posojilodajalca. Zato plačilo računov toženi stranki za dobavljeno električno energijo preko tretje osebe, samo po sebi ne pomenijo zmanjšanja čiste vrednosti premoženja.
Za prepovedano preusmeritev finančnih tokov gre takrat, ko družba namensko odvaja svoja sredstva zaradi osiromašenja družbe. V predmetni zadevi pa sodišče prve stopnje ni imelo podlage za sklepanje, da naj bi tožeča stranka že s samo sklenitvijo pogodbe o namenskem posojilu preusmerila finančne tokove na posojilodajalca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0068447
OZ člen 1019, 1019/1.
poroštvo – subsidiarnost porokove zaveze – odškodninski zahtevek pri zavarovalnici
Poroštvo po 2. odst. 3. čl. Splošnih pogojev je subsidiarno; da je porok odgovoren, mora oškodovanec najprej zahtevati od glavnega dolžnika izpolnitev obveznosti v danem mu roku.
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, ker tožnik v času bolniškega staleža ni kršil navodil pristojnega zdravnika, s tem ko se je nahajal v diskoteki oziroma v zdravilišču. Pri presoji je namreč treba upoštevati, da je bil tožnik v spornem obdobju v bolniškem staležu po 4 ure dnevno, 4 ure pa je opravljal delo po pogodbi o zaposlitvi. V času bolniškega staleža ni imel posebnih navodil zdravnika, da ne sme odpotovati iz kraja svojega prebivališča, le da ne sme opravljati težjih fizičnih del. Glede na to, da je bil bolniški stalež mišljen kot razbremenilni, da bi se tožnik razbremenil stresa, je bilo zanj koristno, da se je nahajal zunaj oziroma v kakšnem lokalu.
odškodninska odgovornost delavca - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - sprememba tožbe
Odškodninska terjatev tožeče stranke zaradi škode, ki naj bi ji nastala, ker toženka v času odpovednega roka ni delala, ni utemeljena, saj je toženki delovno razmerje zakonito prenehalo na podlagi njene izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (delavca) brez odpovednega roka.
ugovorni razlogi - razveljavitev potrdila o izvršljivosti - potrdilo o izvršljivosti sodbe - trenutek odločanja o ugovoru - vpliv razveljavitve potrdila o izvršljivosti na izvršilni postopek - tek zakonskih zamudnih obresti od pravdnih stroškov
Ker zamudna sodba, na podlagi katere je bila predlagana izvršba, od izdaje sklepa o izvršbi do odločitve o ugovoru ni bila ves čas izvršljiva, pred odločitvijo o ugovoru pa je ponovno postala izvršljiva, ugovorni razlog, da še ni izvršljiva sicer ni podan, vpliva pa dejstvo pravnomočne razveljavitve prvega potrdila o izvršljivosti v času trajanju tega postopka na dovolitev izvršbe zaradi izterjave zakonskih zamudnih obresti od pravdnih stroškov.
Dokler sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku še ni objavljen (ampak je objavljen le osnovni seznam preizkušenih terjatev), še ne preneha razlog za prekinitev postopka, da bi bilo individualni delovni spor mogoče nadaljevati.
Dejstvo, da stečajni upravitelj, ki zastopa prvotoženo stranko, opravlja dejavnost v okviru odvetniške družbe, ne pomeni, da je prvotožena stranka upravičena do povračila stroškov odvetniškega zastopanja po ZOdvT.
uporaba solastnega stanovanja – uporabnina – uporaba cele stvari v solastnini
V okvir solastnih upravičenj sodi tudi pravica uporabljati solastno stvar. Souporaba stvari pa je odvisna od narave in namena stvari. V primeru stanovanja praviloma ni mogoča souporaba dveh ali več solastnikov, ki niso med seboj družinsko povezani, če stanovanje ni fizično razdeljeno.
Ker v konkretnem primeru način uporabe solastne stvari med pravdnima strankama ni urejen, je potrebno na drug način preprečiti na eni strani prikrajšanje tožnice, ki ji je onemogočena uporaba solastnega deleža in na drugi strani obogatitev toženca, ki uporablja solastno stvar preko svojega sorazmernega deleža. Glede na navedeno mora tožena stranka tožeči stranki plačati za uporabo njenega solastniškega deleža na stanovanju denarno nadomestilo.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotovljeno uporabnino zmanjšati za davščine. Odmera davkov in dohodnine ne vpliva na civilno razmerje med solastniki, saj gre pri davčnih obveznostih za razmerje tožnice do države, kar ni stvar toženca, zato se njegova obveznost na ta račun ne more zmanjšati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0064177
SZ člen 57, 58. SZ-1 člen 109, 110, 111, 111/3. OZ člen 190, 198. ZPP člen 334, 334/3.
nezakonito bivanje v stanovanju – uporabnina – višina uporabnine – pravica najemnika zahtevati sklenitev najemne pogodbe – zastaranje pravice – obstoj zunajzakonske skupnosti – pravica zakonca do neprofitne najemnine
Če se izkaže, da je prva toženka z najemnikom živela v zunajzakonski skupnosti od leta 1971 dalje do njegove odselitve (torej tako v času transformacije najemnih razmerij kot tudi ob njegovi izselitvi), tako obstaja dolžnost tožnice s prvo toženko skleniti najemno pogodbo za nedoločen čas in za neprofitno najemnino (glej odločbo Ustavnega sodišča U-I-128/08). Če je med prvo toženko in bivšim imetnikom stanovanjske pravice obstajala zunajzakonska skupnost, je prva toženka upravičena do neprofitne najemnine za stanovanje, ki pa jo več čas plačuje, zaradi česar prikrajšanje tožnice v znesku, ki predstavlja razliko med profitno in neprofitno najemnino, ni podano.
V postopku pred sodiščem prve stopnje je bila potrebna le pripravljalna vloga tožene stranke, s katero je soglašala z umikom tožbe in predlagala izdajo sklepa o stroških postopka.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - oznaka verodostojne listine v predlogu za izvršbo - razlog za ugovor, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti
Če iz oznake verodostojne listine v predlogu za izvršbo ni razvidno, da bi bila listina, na podlagi katere je predlagana izvršba, verodostojna listina v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZIZ, sodišče pa kljub temu izda sklep o izvršbi, je treba pri odločanju o ugovoru že iz tega razloga šteti, da je ugovor obrazložen in odločiti na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068443
ZZZDR člen 51, 51/2. ZZK člen 5, 5/4. ZIZ člen 59. ZPP člen 7, 212.
tožba na nedopustnost izvršbe – originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – skupno premoženje zakoncev – pogodbena zastavna pravica – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera – povezanost trditvenega in dokaznega bremena
V konkurenci originarno pridobljene lastninske pravice in pogodbeno ustanovljene zastavne pravice je ključnega pomena načelo zaupanja v zemljiško knjigo, kar pomeni, da tisti, ki v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisane v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic.
Tožeča stranka bi s svojim zahtevkom lahko uspela le, če bi izpodbila domnevo, da toženi stranki nista vedeli, da podatki v zemljiški knjigi ne odražajo realnega stanja, torej da nista vedeli, da je tožnica solastnica oz. skupna lastnica spornih nepremičnin.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0059748
OZ 179, 183, 134. ZPP člen 154.
svoboda izražanja - višina odškodnine - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - prepovedni zahtevek - varstvo časti in dobrega imena - okrnitev dobrega imena pravne osebe - odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic
Ker je bila v spornih prispevkih obravnavana tema, ki prispeva k odprti javni razpravi o družbeno pomembni zadevi, ni nedopustno vsakršno negativno vrednotenje ravnanj tožnikov - široko prepoznavnega športnega društva in njegovega direktorja, kar je vsebina postavljenega prepovednega zahtevka.
SZ člen 116. SZ-1 člen 24. ZTLR člen 14. SPZ člen 99.
negatorna tožba – etažna lastnina – solastnina – skupni deli in vzajemno razmerje – aktivna legitimacija solastnika
Dejstvo, da v večstanovanjski zgradbi ni vzpostavljena etažna lastnina, ne vpliva na pravico solastnikov do varstva pred tem, da eden od solastnikov okupira skupni del zgradbe. Ti ne izgubijo aktivne legitimacije, če svoje stanovanje oddajo v najem.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/3. ZGD-1 člen 3, 3/1, 3/2.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – novoustanovljena družba – trditvena podlaga
Tožeča stranka v svojem predlogu in izjavi o premoženjskem stanju ni podala trditev o tem, da sredstev za plačilo sodne takse ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti, glede na to, da je novoustanovljena družba, ki preteklih dolgov še ne izkazuje. Njene trditve o tem, da premoženja nima, pa za oprostitev plačila sodnih taks ne zadostujejo, upoštevajoč kumulativnost pogojev za oprostitev plačila sodnih taks po 3. odstavku 11. člena ZST-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - trajajoča kršitev - objektivni rok - subjektivni rok
Tožnik, ki je opravljal delo na delovnem mestu vodja trgovine, za nastali inventurni primanjkljaj ne odgovarja objektivno, ampak bi mu morala tožena stranka, da bi bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, dokazati, da je naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
vabilo na narok – nepravilno vabljenje na narok za glavno obravnavo – vrnitev v prejšnje stanje – predpostavke za vrnitev v prejšnje stanje
Predpostavka za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda, ki se je pripetila stranki (udeležencu postopka), zato napake pri vabljenju, za katero trdi, da jo je storilo prvo sodišče, predlagateljica ne more uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje.