Ker pravdni stranki nista dosegli soglasja in pogodbe nista sporazumno spremenili, je lahko tožena stranka zatrjevan obstoj spremenjenih okoliščin uveljavljala z nasprotnim tožbenim zahtevkom. V kolikor bi z njim uspela, bi sodbeni izrek opredelil prenovitev osnovne pogodbe. Sodišče bi na ta način ustvarilo novo (prenovljeno) pogodbo, pri čemer pa bi moralo z ozirom na konkretno opredeljene in izkazane spremenjene okoliščine (pred tem) upoštevati predpostavljeni volji obeh pogodbenih strank oziroma se vprašati, ali bi pogodbeni stranki v času sklepanja pogodbenega razmerja privolili v sklenitev pogodbe s tako spremenjeno vsebino njunih obveznosti. Upoštevaje navedeno bi morala tožena stranka v predmetni zadevi ustrezno zatrjevati in izkazati nastop točno določenih (konkretnih) in hkrati pravno-relevantnih spremenjenih okoliščin, hkrati pa tudi, da bi nasprotna pogodbena stranka (konkretno tožnica) v času sklepanja osnovne pogodbe prav zaradi njih pristala na sklenitev pogodbe, v skladu s katero ji ne bi šel četrti obrok kupnine (318.401,00 EUR) oziroma znesek, ki ga v tej pravdi vtožuje.
ZIZ člen 15, 100, 100/1, 128, 128/1. ZPP člen 17, 17/2, 24, 24/1, 25, 25/1.
spor o pristojnosti – predlog za izvršbo – dolžnikov naslov – znana dejstva
V predhodnem preizkusu tožbe (oziroma predloga za izvršbo) sodišče ne izvaja dokazov za ugotavljanje stalnega prebivališča tožene stranke (oziroma dolžnika). Registrirano stalno prebivališče stranke se ne more šteti za sodišču znano dejstvo, saj ga je mogoče ugotoviti šele z vpogledom v CRP.
Pri neodplačnih razpolaganjih in z njimi izenačenih pravnih dejanjih se šteje, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom, in se za njihovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo to tretjemu znano ali da bi mu moralo biti znano. Izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj se pa lahko nasprotuje s sicer težavnim dokazom, da dolžnik ni vedel oziroma mu ni bilo treba vedeti za možnost oškodovanja.
Tožnik je v zvezi z zahtevkom na ugotovitev, da je zapustnik naredil veljavno oporoko v njegovo korist dolžan dokazati: - da je oporoka obstajala, da pa je bila uničena, izgubljena ali založena in če se je to zgodilo za življenja zapustnika, da se je to zgodilo brez njegove vednosti; - da je bila sestavljena v eni od oblik, predpisani z zakonom in - vsebino tistega njenega dela na katerega se sklicuje.
izvedenstvo – strokovna institucija – višina nagrade
Za presojo o utemeljenosti zahteve za povrnitev stroškov in plačilo nagrade je v primeru, ko je izvedensko delo zaupano strokovni instituciji, ta pa za izvedbo dela zadolži več oseb, odločilno, ali bi sodišče lahko konkretno izvedensko delo zaupalo enemu izvedencu ali pa bi bilo zaradi zapletenosti oziroma kompleksnosti zadeve potrebno sodelovanje več izvedencev.
Ena izmed predpostavk za utemeljenost sodnega depozita je obstoj upniške zamude. V obravnavani zadevi je obstoj slednje odvisen od tega, ali je upniško dolžniško razmerje nastalo. Pravilna ugotovitev je, da je nastalo na podlagi odločbe skrbnika po ZLPZ.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta
Ker je potreba po delu tožnice prenehala zaradi ukinitve njenega delovnega mesta, ji je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZIZ člen 9, 9/3, 36. ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 116, 120, 133.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za zamudo – notranja organizacija dela pri pravni osebi – prepozen ugovor
Pravna oseba kot stranka v postopku se ne more uspešno sklicevati na ravnanje svojih zaposlenih, še posebno ne pri ravnanju s poštnimi pošiljkami. Stranka mora delo organizirati tako, da poteka normalno in nemoteno. Odsotnost, prezaposlenost, opustitev pravočasnega pretoka informacij med zaposlenimi zamude ne opravičujejo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059732
SPZ člen 42. OZ člen 198. ZIZ člen 192. ZPP člen 8.
pridobitev lastninske pravice - javna dražba – sklep o domiku – višina uporabnine – dokazovanje višine uporabnine z izvedencem
Tožnik je lastninsko pravico na sporni nepremičnini pridobil na originaren način, vendar ne že s sklepom o domiku, temveč s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi kupljene nepremičnine.
Ni nujno, da je za ugotavljanje višine uporabnine vedno potreben dokaz z izvedencem gradbene (ali finančne) stroke. V konkretnem primeru je tožnik kot dokaz ponudil več internetnih izpisov ponudb oddaje dvo do tro-sobnih stanovanj v L., območje M - J. Tožnik je dokaznemu bremenu glede višine uporabnine s predloženimi dokazi zadostil.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – pravočasen odgovor na tožbo – vloga poslana nepristojnemu sodišču – sklepčnost tožbe – ugotovitev lastninske pravice – dobroverna lastniška posest - priposestvovanje
Ker je leta 1995 garsonjero v zapisu, ki ga je sam sestavil, izročil tožniku namesto dela kupnine in mu tedaj tudi izročil posest ter se zavezal urediti prepis lastništva, te okoliščine dokazujejo, da je bil tožnik od leta 1995 v dobroverni lastniški posesti garsonjere.
zamudni sklep – vrnitev v prejšnje stanje – napake pri vročanju – obravnavanje vloge kot pritožbe
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče toženčevo vlogo glede na navedbe v njej šteti za pritožbo zoper zamudni sklep. Prav upoštevaje vsebino toženčevih navedb v vlogi ni mogoč dvom, da je toženec, ki ga je tedaj že zastopal odvetnik, želel z vlogo doseči prav (in zgolj) vrnitev v prejšnje stanje, ki pa jo je utemeljeval z napačnimi razlogi. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da je prvostopenjsko sodišče toženčevo vlogo pravilno obravnavalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje in ga povsem pravilno tudi zavrnilo.
Upnik je takoj po izdaji sklepa o izvršbi, ko je opazil pomoto pri vtoževanem znesku, predlog za izvršbo v presežku umaknil. Ravnal je z vso dolžno skrbnostjo, zato mu ni mogoče očitati, da bi dolžniku stroške ugovora povzročil neutemeljeno.
Ničnost, neveljavnost ali neobstoj nekega pravnega posla (tudi mandatnega, pooblastilnega razmerja) sicer je civilnopravno razmerje, o katerem se odloča v pravdnem postopku. Vendar mora tožnik za ugotovitev obstoja ali neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja izkazati pravni interes. Izdana sodba ne more biti sama sebi namen.
Sodišče je toženim strankam pravilno priznalo pravdne stroške, ustrezno povečane v skladu z 9. čl. OT, ne pa za vsakega toženca posebej, saj je skupni pooblaščenec toženih strank vsa procesna dejanja opravljal enotno in odstopanj v smeri opravljanja dejanj za posamezno stranko ni bilo.
Tožnikovo ravnanje je bilo za delodajalca „praktično“ nepreprečljivo. Nezgodi bi se bilo mogoče izogniti le ob stalnem nadzoru tožnikovega dela, tega pa niti od profesionalno skrbnega delodajalca ni mogoče zahtevati. Ker morata biti oba navedena pogoja (nepričakovanost in nepreprečljivost ravnanja oškodovanca) podana kumulativno, se v obravnavanem primeru prva toženka ne more v celoti razbremeniti svoje objektivne odgovornosti.
Po presoji pritožbenega sodišča znaša tožnikov delež odgovornosti 50%, upoštevaje na eni strani povečano nevarnost, ki izvira iz obratovanja stroja, in korist, ki jo z uporabo stroja dosega njen imetnik v svoji gospodarski dejavnosti, na drugi strani pa dejstvo, da se je tožnik poškodoval pri delu oziroma zaradi dela, vendar se je obenem zavestno in nerazumno izpostavil nevarnosti, čeprav je vedel ali bi vsaj moral vedeti, da se lahko hudo poškoduje.
Pri vlaganju v nepremičnino je mogoče zahtevati le razliko v večvrednosti nepremičnine (obogatitveni princip), ne pa tega, kar je prikrajšani dejansko vložil v nepremičnino (vrnitveni princip).
določitev preživnine – visok življenjski standard - premožnejši starši – koristi otrok – odločanje otrok o stikih
S preživnino se mora na vsak način zadovoljiti temeljne otrokove potrebe tako, da sta otrokov telesni in duševni razvoj zagotovljena. Premožnejši starši morajo računati s tem, da bo preživnina za otroka višja ali celo bistveno višja od za golo preživetje otroka določenega minimuma. Vendar pa ima tudi nadpovprečna preživnina meje, preko katerih se ne more povečevati. Kar to mejo presega, mora biti prepuščeno prosti odločitvi staršev. Lahko gre za darilo, h kateremu pa starši ne morejo biti zavezani z odločbo o preživnini.
Otrok se mora v obdobju, v katerem se še razvija naučiti tudi samostojnega življenja. V tem okviru se mora tudi naučiti, kako razumno gospodariti z denarjem. Previsoka preživnina lahko to celo prepreči, kar pa ne bi bilo v otrokovo korist.
Stike lahko roditelj zahteva le do otrokove polnoletnosti. Potem o njih odloča otrok sam. Prav je torej, da se z naraščajočo starostjo tudi v naraščajoči meri upoštevajo otrokove želje. V starosti 17 let, torej tik pred polnoletnostjo, lahko tudi že otrok presodi, ali si stikov z očetom (toženo stranko) še želi in koliko naj jih bo. To je tudi hkrati v korist otroka.