Ker pravdni stranki nista dosegli soglasja in pogodbe nista sporazumno spremenili, je lahko tožena stranka zatrjevan obstoj spremenjenih okoliščin uveljavljala z nasprotnim tožbenim zahtevkom. V kolikor bi z njim uspela, bi sodbeni izrek opredelil prenovitev osnovne pogodbe. Sodišče bi na ta način ustvarilo novo (prenovljeno) pogodbo, pri čemer pa bi moralo z ozirom na konkretno opredeljene in izkazane spremenjene okoliščine (pred tem) upoštevati predpostavljeni volji obeh pogodbenih strank oziroma se vprašati, ali bi pogodbeni stranki v času sklepanja pogodbenega razmerja privolili v sklenitev pogodbe s tako spremenjeno vsebino njunih obveznosti. Upoštevaje navedeno bi morala tožena stranka v predmetni zadevi ustrezno zatrjevati in izkazati nastop točno določenih (konkretnih) in hkrati pravno-relevantnih spremenjenih okoliščin, hkrati pa tudi, da bi nasprotna pogodbena stranka (konkretno tožnica) v času sklepanja osnovne pogodbe prav zaradi njih pristala na sklenitev pogodbe, v skladu s katero ji ne bi šel četrti obrok kupnine (318.401,00 EUR) oziroma znesek, ki ga v tej pravdi vtožuje.
predlog za izvršbo – zavrženje predloga za izvršbo – začasni zastopnik – predujem – postavitev začasnega zastopnika
82. člen ZPP v prvem odstavku določa, da lahko, kolikor so podani pogoji za postavitev začasnega zastopnika, sodišče le-tega postavi le na predlog upnika. Šele v primeru, da bi upnik predlagal postavitev začasnega zastopnika, pa bi lahko sodišče v primeru, da v določenem roku upnik ne bi založil predujma, zavrglo predlog za izvršbo.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje sodišča - protipravno ravnanje sodnika - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Presoja vzročne zveze. Tožnik ni dokazal, da je F. nepremičnino prodala tretji osebi le zato, ker je razpolagala s pravnomočno delno sodbo, s katero je bilo tožniku naloženo, da ji mora izročiti nepremičnino oziroma, da tega ne bi storila, če bi ob prvem sojenju prišlo do drugačne odločitve.
Pri presoji protipravnosti sodnikovega ravnanja je treba izhajati iz same narave njegovega dela. Zato tega pojma ni mogoče enačiti z vsemi razlogi, zaradi katerih bi bila sodna odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. O sodnikovem protipravnem ravnanju govorimo le, če sodnik ni uporabil povsem jasne določbe zakona ali če je predpis namerno razlagal v nasprotju z ustaljeno sodno prakso.
Fizična delitev nepremičnine je v konkretnem primeru možna. Odločitev, da se zato parcela deli v naravi med oba solastnika v sorazmerju z njunima (enakima) deležema, zato ne more biti sporna.
(ne) veljavnost oporoke – napotitev na pravdo – ustna oporoka – izredne razmere – manj verjetna pravica – spor ali premoženje spada v zapuščino
Pojem izrednih razmer je pravni standard, zato mora sodišče v vsakem konkretnem primeru glede na zatrjevana dejstva napraviti materialnopravni zaključek glede tega, ali so bile izredne razmere podane. Kadar pa so dejstva, na podlagi katerih bi moralo tak sklep napraviti, sporna, je potrebno zapuščinski postopek prekiniti in dediče napotiti na pravdo.
Ničnost, neveljavnost ali neobstoj nekega pravnega posla (tudi mandatnega, pooblastilnega razmerja) sicer je civilnopravno razmerje, o katerem se odloča v pravdnem postopku. Vendar mora tožnik za ugotovitev obstoja ali neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja izkazati pravni interes. Izdana sodba ne more biti sama sebi namen.
Sodišče je toženim strankam pravilno priznalo pravdne stroške, ustrezno povečane v skladu z 9. čl. OT, ne pa za vsakega toženca posebej, saj je skupni pooblaščenec toženih strank vsa procesna dejanja opravljal enotno in odstopanj v smeri opravljanja dejanj za posamezno stranko ni bilo.
Tožnikovo ravnanje je bilo za delodajalca „praktično“ nepreprečljivo. Nezgodi bi se bilo mogoče izogniti le ob stalnem nadzoru tožnikovega dela, tega pa niti od profesionalno skrbnega delodajalca ni mogoče zahtevati. Ker morata biti oba navedena pogoja (nepričakovanost in nepreprečljivost ravnanja oškodovanca) podana kumulativno, se v obravnavanem primeru prva toženka ne more v celoti razbremeniti svoje objektivne odgovornosti.
Po presoji pritožbenega sodišča znaša tožnikov delež odgovornosti 50%, upoštevaje na eni strani povečano nevarnost, ki izvira iz obratovanja stroja, in korist, ki jo z uporabo stroja dosega njen imetnik v svoji gospodarski dejavnosti, na drugi strani pa dejstvo, da se je tožnik poškodoval pri delu oziroma zaradi dela, vendar se je obenem zavestno in nerazumno izpostavil nevarnosti, čeprav je vedel ali bi vsaj moral vedeti, da se lahko hudo poškoduje.
ZIZ člen 29, 29b, 61, 61a. ZPP člen 212. ZST-1 člen 10, 10/4, 11, 12.
trditveno in dokazno breme – oprostitev plačila sodne takse – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nastanek taksne obveznosti – taksna oprostitev – izjava o premoženjskem stanju
Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, je na strani predlagatelja oprostitve, saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks. Na strani dolžnika je dolžnost, da najprej zatrjuje dejstva, ki so podlaga za oprostitev in šele nato za zatrjevana dejstva kot dokaz predlaga vpogled v javne evidence.
napotitveni sklep – napotitev več dedičev - pravni interes za vložitev tožbe – vračunanje daril v dedni delež
V primeru, da zapuščinsko sodišče na pravdo napoti več dedičev, po kateri od njih s tožbo uveljavlja tudi tisto, na kar je bil napoten drugi dedič, to ni razlog za zavrženje tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa. Je pa mogoče v tem primeru tožbo ali njen del zavreči, če sodišče ugotovi, da hkrati tečeta dve oziroma več pravd o isti stvari.
V pravdi se ugotavlja ali oziroma koliko je zapustnik v korist zakonitega dediča še pred smrtjo neodplačno razpolagal, poračunavanje vrednosti daril, ki jih je zapustnik naklonil dedičem, pa se opravi v zapuščinskem postopku
začasna odredba o varstvu skupnih otrok – začasna odredba o načinu izvrševanja stikov
Začasne odredbe o varstvu in preživljanju skupnih otrok, kot tudi začasne odredbe o odvzemu ali omejitvi pravice do stikov oziroma o načinu izvrševanja stikov sodišče lahko izda le, če ugotovi, da so v konkretnem primeru podani takšni razlogi ogroženosti otroka, ki narekujejo, da je v vprašanje njegove predodelitve treba poseči z začasno odredbo že med samim postopkom.
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem pritožbe, da bo mladoletna hči pravdnih strank brez rednih stikov z očetom lahko prikrajšana v svojem duševnem razvoju, vendar pa v konkretnem primeru ne bi bilo v njeno korist, da bi se jo že v tej fazi postopka, ko dejanska podlaga tožbe še ni razčiščena, odvzelo materi in začasno zaupalo v vzgojo in varstvo očetu.
Upnik je takoj po izdaji sklepa o izvršbi, ko je opazil pomoto pri vtoževanem znesku, predlog za izvršbo v presežku umaknil. Ravnal je z vso dolžno skrbnostjo, zato mu ni mogoče očitati, da bi dolžniku stroške ugovora povzročil neutemeljeno.
ZST-1 člen 18, 34a. ZPP člen 163, 163/4, 163/6, 365, 365-3.
pritožba zoper odločitev o stroških postopka - odmera s posebnim sklepom – odmera s sodbo – taksna obveznost
Sodna taksa za pritožbo se mora odmeriti na podlagi tarifne št. 1121 ZST-1 in ne tarifne št. 3009 ZST-1, pri čemer se kot vrednost spornega predmeta upošteva zgolj znesek pravdnih stroškov, saj je bila pritožba vložena samo zoper odločbo o stranski terjatvi (šesti odstavek 18. člena ZST-1).
Sodišče prve stopnje, ki je izdalo sodbo na podlagi opravljene glavne obravnave, s katero je odločilo tudi o stroških postopka, ne bi smelo upoštevati dodatno priglašenih stroškov za izdelavo izvedeniškega mnenja in o teh stroških izdati dopolnilni sklep.
solastnina - delitev solastnine - dejanska uporaba - dogovor o uporabi - močnejši interes - nepravdni postopek
Solastninska pravica predpostavlja, da stvar ni razdeljena, zato mansarda ne more predstavljati samostojnega nosilca stvarnopravnih pravic. Stranki sta se s pogodbo dogovorili le o dejanski uporabi sporne nepremičnine, katera izmed njih ima močnejši interes nad mansardo, pa bo predmet nepravdnega postopka za razdružitev nepremičnine.
izvedenstvo – strokovna institucija – višina nagrade
Za presojo o utemeljenosti zahteve za povrnitev stroškov in plačilo nagrade je v primeru, ko je izvedensko delo zaupano strokovni instituciji, ta pa za izvedbo dela zadolži več oseb, odločilno, ali bi sodišče lahko konkretno izvedensko delo zaupalo enemu izvedencu ali pa bi bilo zaradi zapletenosti oziroma kompleksnosti zadeve potrebno sodelovanje več izvedencev.
sklep o domiku nepremičnine – razveljavitev sklepa o domiku – izvršba na solastniški delež na nepremičnini – pristop k izvršbi
V primeru, ko teče postopek izvršbe na različne solastninske deleže na isti nepremičnini, razlog, zaradi katerega je v 171. členu ZIZ predpisan pristop k že začeti izvršbi, tj. nemožnost izvršbe na isto nepremičnino po domiku nepremičnine kupcu v drugem izvršilnem postopku, ni podan. Vsak idealni delež nepremičnine je v pravnem prometu in je torej (lahko) predmet (samostojne) prodaje v izvršilnem postopku.
Pristop k že začeti izvršbi je mogoč do pravnomočnosti sklepa o domiku nepremičnine kupcu, kar pa ne pomeni, da upnik, ki k že začeti izvršbi pristopi po izdaji sklepa o domiku, že samo zaradi kasnejšega pristopa oziroma kasnejšega predloga za združitev izvršilnih postopkov lahko doseže razveljavitev sklepa o domiku (in prodaje), saj bilo to v nasprotju z načelom ekonomičnosti in hitrosti postopka.
javni uslužbenec - mirovanje pravic in obveznosti - vrnitev na delo
Čeprav se stranki nista posebej dogovorili za mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, je v tožnikovem primeru takšno mirovanje nastopilo s tem, ko je predstojnica tožene stranke izdala sklep, v katerem je odločila, da tožniku mirujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja do prenehanja delovnega razmerja pri drugem delodajalcu. Z navedenim sklepom tožene stranke se je tožnik očitno strinjal in ga ni izpodbijal, zato je postal dokončen in pravnomočen. Na podlagi pravnomočnega sklepa so tožniku pravice in obveznosti iz delovnega razmerja mirovale do prenehanja delovnega razmerja pri drugem delodajalcu, po tem pa ima pravico do vrnitve nazaj na delo k toženi stranki.
Ena izmed predpostavk za utemeljenost sodnega depozita je obstoj upniške zamude. V obravnavani zadevi je obstoj slednje odvisen od tega, ali je upniško dolžniško razmerje nastalo. Pravilna ugotovitev je, da je nastalo na podlagi odločbe skrbnika po ZLPZ.