CZ člen 6, 154, 154/5.ZCS-1 člen 2, 12, 12/1-12.ZUP člen 260, 260/1-1, 260/1-5, 263, 263/2.ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1.
obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti – subjektivni rok za obnovo - ponarejeno potrdilo o poreklu – nova dejstva in novi dokazi – sojenje brez glavne obravnave – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Ker je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic.
denacionalizacija - solastništvo podržavljenih nepremičnin – enotno sosporništvo - učinek vložene pritožbe za druge upravičence – odločanje v okviru zahtevka
Solastniki podržavljenih nepremičnin, ki so predmet denacionalizacijskega postopka, so glede na določbe ZDen samostojni upravičenci do denacionalizacije, vsak za svoje podržavljeno premoženje oziroma svoj idealni solastninski delež na podržavljeni nepremičnini ter se o denacionalizaciji za vsakega od njih odloča v odvisnosti od tega, ali je vložil zahtevo za denacionalizacijo, izkazal upravičenost do denacionalizacije ter glede na njegova procesna dejanja v postopku, ki učinkujejo le zanj. Njihove pravice so, kot to velja tudi za solastninske deleže, individualne, čeprav izvirajo iz idealnih deležev na istem premoženju.
CZ (1995) člen 6, 6/1, 120, 120/1, 120/4. ZUP (1986) člen 9. Pravilnik o posebnostih carinskega nadzora glede na obliko transporta člen 30, 30/3-1, 30/3-2.
prometni davek – izvoz blaga – carinski postopek – prosta presoja dokazov – formalna dokazna pravica – določen dokazni predlog
Izvoznik blaga je po CZ (1995) izkazoval izvoz blaga le z listinami, ki jih je na podlagi zakona predpisoval pravilnik. Dokazovanje izvoza blaga z drugimi dokazi ni bilo mogoče. Dokazni predlog mora biti določen, sicer ga sodišče ne upošteva.
obnova postopka – obnovitveni razlog – nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog
Zatrjevani napačen sklep o dejanskem stanju na podlagi listin, ki so bile v upravnem postopku uporabljene, oziroma zatrjevana napačna uporaba materialnega prava pri preračunu oziroma valorizaciji vrednosti podjetja nista obnovitvena razloga.
gradbeništvo – priglasitev del – načelo zakonitosti – uporaba prava
Dejstvo, da je bila prvostopenjska upravna odločba izdana v ponovnem postopku, potem ko je drugostopenjski upravni organ pred tem odpravil odločbo in zadevo vrnil v ponovno odločanje, ne pomeni, da upravni organ odloča na podlagi predpisa, ki je veljal v času vložitve vloge. Po ustaljeni upravno-sodni praksi in interpretaciji določila prvega odstavka 6. člena ZUP organ odloča o upravni stvari po zakonu, ki velja v času odločanja na prvi stopnji, ne pa v času vložitve vloge na upravni organ. To pravilo je treba uporabiti tudi v konkretnem primeru v tem smislu, da mora upravni organ upoštevati zakon oziroma predpis, ki velja oziroma se uporablja v času ponovnega odločanja na prvi stopnji.
ZAVAROVALNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS4001171
ZUP člen 35, 37.ZUS-1 člen 25, 36, 36/1-6, 63, 63/1.ZZavar člen 179, 180, 181, 266, 268, 269, 286, 288, 316, 316/3.
zavarovalni nadzor - ravnanje v skladu z odredbo Agencije - dodatni ukrep po ZZavar - dolžina zamude pri odpravi kršitev – izločitev člana senata - opredelitev do odločilnih dejstev
Že iz sistematike možnih ukrepov nadzora ter glede na drugo in tretjo točko tretjega odstavka 181. člena ZZavar je zaključiti, da se prva točka tretjega odstavka tega člena nanaša na odredbo o odpravi kršitev, ki nujno ne zadeva področja obvladovanj tveganj. Neravnanje v skladu z odredbo, (pa čeprav se ne nanaša na področje obvladovanja tveganj) vsekakor lahko predstavlja tako resno kršitev, da opravičuje razrešitev uprave in imenovanje nove.
Zagotavljanje spoštovanja pravil zakona je mogoče, če se subjekti nadzora držijo rokov, v katerih morajo kršitve odpraviti. Pri tem ni mogoče spregledati, da je izrekanje podanega ukrepa po tretjem odstavku 181. člena ZZavar za najmanjšo prekoračitev roka lahko nesorazmerno strog ukrep. Kdaj je izrek dodatnega ukrepa upravičen, je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru posebej.
ZUS-1 člen 85, 85/2, 86.ZUP člen 117, 297, 297/2.ZPP člen 339, 339/2-14.
ukrep urbanističnega inšpektorja – upravna izvršba – stroški upravne izvršbe – izpodbijanje izvršilnega naslova v izvršbi
V upravnem sporu, kjer se presoja pravilnost sklepa o stroških upravne izvršbe, tožnik ne more uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na pravilnost in zakonitost samega izvršilnega naslova.
DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS1009973
ZUS člen 25, 25/1-2, 25/3-3, 60, 60/1-3. ZUP (1986) člen 242, 243, 243/1.ZUS-1 člen 75, 75/2.
denacionalizacija - bistvena kršitev določb postopka - sodelovanje stranke v postopku
Po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka ni prekršila tožničine pravice do sodelovanja v postopku s tem, ko je kot drugostopni upravni organ na podlagi procesnega gradiva, zbranega v postopku na prvi stopnji, odpravila odločbo upravnega organa prve stopnje in sama rešila stvar. Tožena stranka ima namreč podlago za takšno postopanje, če so izpolnjeni pogoji, določeni v prvem odstavku 243. člena ZUP (1986).
V revizijskem odločanju, kjer je predmet spora plačilo stroškov upravne izvršbe, revizijsko sodišče ne more presojati ugovorov, ki se nanašajo na sam inšpekcijski ukrep.
dovolitev priglašenih del - predhodno vprašanje – prekinitev postopka – sporno lastništvo nepremičnine – zaznamba spora v zemljiški knjigi
Razlog za prekinitev postopka za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del zaradi rešitve predhodnega vprašanja ne more biti zaznamba spora na nepremičnini, če je vložnik zahteve za izdajo odločbe lastninsko pravico na nepremičnini, ki je predmet predvidenega posega v prostor, izkazal z izpiskom iz zemljiške knjige. Zaznamba spora namreč nima za posledico izgube lastninske pravice.
Ker je s tožbo v tem upravnem sporu izpodbijana procesna odločitev, je po presoji revizijskega sodišča sodišče prve stopnje kot procesno pomembne okoliščine pri presoji zakonitosti upravnega akta pravilno štelo tiste, ki se nanašajo na uveljavljani ničnostni razlog.
obnova denacionalizacijskega postopka – upravičenci do obnove
Priglasitev, vložena na podlagi okrožnice Republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 11.7.1990, ki se je nanašala na izvajanje zakona o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini oziroma priglasitev, ki jo je na podlagi poziva Sekretariata za gospodarstvo in negospodarstvo Občine ... za tožnikovo pravno prednico dne 18.9.1990 vložila E.E., je predstavljala le informativni podatek o obsegu premoženja, ki bo zajeto v postopkih denacionalizacije. Z njo ni bil začet upravni denacionalizacijski postopek v smislu 123. člena ZUP (1986).
lokacijsko dovoljenje – gradbeno dovoljenje – uporabno dovoljenje – obnova upravnega postopka – rok za vložitev predloga za obnovo upravnega postopka
Predlog za obnovo postopkov, vložen več kot 5 let po vročitvi odločbe strankam, je prepozen glede na 4. odstavek 263. člena ZUP. Na objektivni zakonski rok so vezane vse pravno zainteresirane osebe, torej tudi osebe, ki bi morale biti udeležene v postopku, pa jim ni bila dana možnost udeležbe.
ničnost odločbe o nacionalizaciji – ugotovitvena odločba
Ker je odločba o nacionalizaciji, izdana na podlagi 7a člena Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, deklaratorne narave, kar pomeni, da le ugotavlja določeno pravno razmerje, ki obstoji že po samem zakonu, te odločbe ni mogoče izreči za nično zaradi razloga iz 5. točke 1. odstavka 279. člena ZUP.
Ker gre po vsebini tožnikove revizije za zatrjevanje kršitev pravil upravnega postopka, ki se nanašajo na samo izdajo uporabnega dovoljenja, jih revizijsko sodišče ni presojalo, saj je v okviru revizije pristojno zgolj za presojo kršitev pravil postopka pri odločanju v upravnem sporu. Revizijsko sodišče pa se v celoti strinja s presojo sodišča prve stopnje, da zatrjevane nepravilnosti v postopku izdaje uporabnega dovoljenja ne predstavljajo razlog za izrek ničnosti.
Naslovnik pošiljke ni dvignil, kot je to razvidno iz pravilno sestavljenih vročilnic, zato je po 15-ih dneh nastopila fikcija, da je bilo pisanje tožniku vročeno. Zgolj zaradi okoliščin, v katerih naj bi tožnik v času vročanja živel, pa ni mogoče govoriti o pomoti pri vročanju.
Ker ugotavljanje ničnosti pravnih poslov spada v sodno pristojnost, je upravni organ prve stopnje ravnal pravilno, da je v skladu s 1. odstavkom 144. člena ZUP (1986) prekinil denacionalizacijski postopek, dokler pristojno sodišče ne bo pravnomočno odločilo o lastništvu predmetne nepremičnine. Od rešitve tega predhodnega vprašanja je namreč odvisno, ali je vrnitev predmetne nepremičnine možna v naravi ali je možna le v obliki odškodnine.
ZDen člen 44, 44/1. ZUP (1986) člen 190, 190/1. ZKIK člen 28.
denacionalizacija - čas podržavljenja - status zemljišča ob podržavljenju - vrednotenje zemljišč - zaslišanje izvedenca v upravnem postopku - načelo neposrednega izvajanja dokazov - porušeni objekti - funkcionalno zemljišče
Po presoji pritožbenega sodišča je v primeru zaplembe po 28. členu ZKIK do podržavljenja prišlo z izdajo odločbe pristojnega okrajnega sodišča o izreku zaplembe. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje, upoštevajoč ugotovitev upravnih organov, da so vsi objekti porušeni, pravilno presodilo, da je vrednotenje parcel z upoštevanjem faktorja 0,4 skladno z Navodilom.