CARINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - UPRAVNI POSTOPEK
VS4002581
ZIL-1 člen 47, 47/2, 121, 121/1, 121/2, 121a. ZICPES člen 74, 74/1, 75, 76. Uredba sveta (ES) št. 1383/2003 z dne 22. julija 2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine, in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je ugotovljeno, da je kršilo take pravice člen 2, 2/1a.
Sodno varstvo, ki ga uživa imetnik znamke, mora biti enako v vseh primerih kršenja pravic iz znamke. Zgolj dejstvo, da je bila kršitev storjena z uvozom, imetniku znamke ne jemlje pravice do uveljavljanja zahtevkov po 121. in 121.a členu ZIL-1. Zato je zmotno stališče sodišča druge stopnje, da je uničenje spornega zaseženega blaga predmet carinskega in ne pravdnega postopka. Zahtevek tožeče stranke za uničenje spornega blaga (ki mu tožena stranka ni ugovarjala), je zato utemeljen.
Vprašanje stroškov skladiščenja in manipulacije z zaseženim blagom nima neposredne povezave s samo kršitvijo, namen sodnega varstva po 121. členu ZIL-1 pa je predvsem v prenehanju kršitve pravice in vzpostavitvi stanja pred kršitvijo. Odločitev sodišča druge stopnje, da je zahtevek za naložitev stroškov skladiščenja blaga in manipulacije z zadržanim blagom toženi stranki materialnopravno neutemeljen, je tako pravilna.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - 30 dnevni rok za vložitev predloga, določen z odločbo Ustavnega sodišča - dovoljenost revizije - – vprašanje, ki ni pomembno po vsebini zadeve - neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje ni izkazana - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazan
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Bistveno vprašanje za pravilno in zakonito odločitev v obravnavani zadevi je pravočasnost predloga za obnovo postopka, glede na rok določen v odločbi Ustavnega sodišča U-I-165/09, zato vprašanji, ki ju revidenti navajajo in ki se nanašata na procesno vodstvo v upravnem postopku in na uporabo razveljavljene določbe prvega odstavka 62. člena ZGO-1 v obnovljenem postopku, nista pomembni pravni vprašanji glede na vsebino obravnavane zadeve in zato tudi nista pomembni pravni vprašanji v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revidenti tudi niso izkazali neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje in odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ker niso natančno in konkretno opredelili pomembnega pravnega vprašanja po vsebini zadeve, navedli okoliščin, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, in tudi niso opravili primerjave pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami, s katerimi utemeljujejo neenotnost oziroma odstop, zato izpolnjevanje uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazano.
UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1014750
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUP člen 260, 260-9, 263, 263/4.
ustavljen inšpekcijski postopek - obnova postopka - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - ni vprašanje po vsebini zadeve - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazan
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
V obravnavani zadevi gre za obnovo s sklepom o ustavitvi končanega inšpekcijskega postopka, ki ga je predlagala revidentka. Revidentkin predlog za obnovo postopka je bil zavržen iz treh razlogov, in sicer: ker ni dovoljen, ker je vložen prepozno in ker ga ni vložila upravičena oseba. Vprašanja, ki jih revidentka navaja, pa se ne nanašajo na razloge, zaradi katerih je bil predlog za obnovo postopka zavržen, ampak na učinke drugih upravnih postopkov na inšpekcijski postopek zaradi nezakonite gradnje. Ta vprašanja pa v obravnavani zadevi niso pomembna pravna vprašanja po vsebini te zadeve in tudi, glede na razloge za zavrženje predloga za obnovo postopka, na pravilno in zakonito odločitev v obravnavani zadevi ne vplivajo, zato ta vprašanja niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revidentka je uveljavljala tudi odstop od sodne prakse, vendar glede vprašanj, ki niso pomembna pravna vprašanja in dodatno, glede vprašanja udeležbe stranskih udeležencev v inšpekcijskem postopku, ki pa glede na to, da njen predlog za obnovo postopka ni bil zavržen samo iz tega razloga, ampak tudi kot nedovoljen (ker je bil vložen zoper sklep) in prepozen (po poteku v četrtem odstavku 263. člena ZUP določenega objektivnega roka treh let od dokončnosti odločbe), sam zase na drugačno odločitev v obravnavani zadevi ne vpliva. Zato tudi izpolnjevanje tega uveljavljanega pogoja iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazano.
UPRAVNI SPOR - PRAVO EVROPSKE UNIJE - UPRAVNI POSTOPEK
VS1014765
ZUS-1 člen 28, 28/2, 83, 83/4. ZUP člen 147, 147/1, 153, 153/1-5. PEU člen 4, 4/3.
revizija - pravni interes za revizijo - zavrženje revizije - ni pravnega interesa - prekinitev upravnega postopka - molk tožene stranke - tožba zaradi molka - vprašanje za predhodno odločanje - postopek pred sodiščem EU - načelo lojalnega sodelovanja - vezanost upravnih organov na pravo EU - razlaga prava EU
Ker je tožena stranka s sklepom o prekinitvi prekinila pritožbeni postopek v zvezi s tožničino pritožbo do odločitve Sodišča EU, je posledice tega sklepa (prekinitev postopka) časovno omejila do nastopa bodočega dejstva. Z odločitvijo sodišča EU je odpadla okoliščina, zaradi katere je tožena stranka prekinila postopek in (še) ni odločala o tožničini pritožbi v upravnem postopku. S tem je prenehal tudi pravni interes tožene stranke za revizijo, saj si tožena stranka z odločitvijo o reviziji ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.
ZVPSBNO člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-5, 6/1, 6/2. ZUS-1 člen 5, 5/2, 22, 22/1, 71, 71/2, 93, 93/1. ZPP člen 339, 339/2-14.
nadzorstvena pritožba - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - zavrženje nadzorstvene pritožbe - zavrnitev nadzorstvene pritožbe - rokovni predlog - sklep, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan
Sodišče prve stopnje, ki se je na podlagi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 sklicevalo na razloge izpodbijanega sklepa, pa je pri odločanju v upravnem sporu prezrlo, da je tožena stranka utemeljevala svojo (procesno) odločitev z razlogi, ki kažejo na vsebinsko reševanje zadeve, kar pomeni, da je izrek odločitve v nasprotju z obrazložitvijo. Ker nasprotij med izrekom in razlogi za odločitev sodišče prve stopnje ni odpravilo, je glede na to, da je pritrdilo odločitvi tožene stranke in se strinjalo z razlogi za takšno odločitev, samo zagrešilo bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu, saj je tako tudi izrek izpodbijane sodbe v nasprotju razlogi sodbe.
ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO – UPRAVNI POSTOPEK
VS4002537
ZUP člen 224. OZ člen 131, 131/1. ZZVZZ člen 83. ZDR člen 109, 109/2, 110, 110/1. Pravila obveznega zavarovanja člen 242, 242/2.
dopuščena revizija - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok povrnitev škode – odškodnina - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze
Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi je treba podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga (drugi odstavek 109. člena ZDR). Če bi moral delodajalec čakati na dokončanje spora med zavarovancem (delavcem) in toženo stranko pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, bi bili roki zamujeni. Nobene podlage ni zato za stališče tožene stranke, da bi moral delodajalec (tožeča stranka) čakati do pravnomočnosti njenih odločitev (imenovanega zdravnika in pristojne komisije) o bolniškem staležu delavca, da bi lahko sprožil postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZUS-1 člen 83, 83/2. ZGO-1B člen 74c, 123. ZUP člen 43, 290, 290-1.
obnovljen postopek - gradbeno dovoljenje - nezahteven objekt - dovoljenost revizije - pravna vprašanja se ne nanašajo na vsebino zadeve in niso bistvena za pravilno in zakonito odločitev
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Izpodbijani upravni akt je bil izdan v postopku, ki je bil obnovljen iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP. Vprašanja, ki jih revidenta zastavljata, pa se ne nanašajo na vsebino te zadeve, to je na varstvo njune pravice oziroma pravne koristi, ki sta jo v obnovljenem postopku uveljavljala. Tako iz vprašanj kot iz revizijskih navedb izhaja, da revidenta z njimi uveljavljata zaščito javne koristi. Prvo, drugo, tretje, četrto in peto vprašanje se namreč nanašajo izključno na pravilno uporabo materialnega prava v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ne pa na varstvo njunih pravic in pravnih koristi. Taki sta tudi šesto in osmo vprašanje, ki se nanašata na razlago določbe prostorskega akta in določbe 74. c člena ZGO-1B. Sedmo vprašanje pa se nanaša le na enega od razlogov, s katerimi je upravni organ utemeljil svoj akt, zato samo presoja tega razloga in odgovor na to vprašanje, na pravilnost odločitve ne vpliva. Uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 glede na to ni izkazan.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1-2. ZUP člen 87. ZPP člen 80.
postavitev skrbnika za posebni primer - pravdna sposobnost - prepozna tožba - zavrženje tožbe - fikcija vročitve - pavšalne in neizkazane trditve o neprejemu obvestila o prispelem pismu
Ni bistveno, kdaj je tožnik dejansko prejel drugostopenjsko odločbo, temveč je bistven trenutek dan, ko je nastopila fikcija vročitve te odločbe (ker je tožnik ni pravočasno dvignil), saj od tega dne dalje teče rok za vložitev tožbe. V zvezi s tem pa tožnik tudi ni niti verjetno izkazal, da mu je brat obvestilo o prispelem pismu vzel iz hišnega predalčnika oziroma ga skril, pa tudi ne, da bi bil v času, ko je tekel rok za dvig pošiljke, odsoten z naslova stalnega prebivališča.
UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK - LOKALNA SAMOUPRAVA - VOLITVE
VS1014716
ZLS člen 37a, 37a/1-1, 37a/2. ZLV člen 5, 5/1, 5/4. ZUP člen 9, 9/3, 144, 144/1-2, 144/3, 237, 237/2-3. ZUS-1 člen 75, 75/3. ZPP člen 339, 339/2-14.
lokalna samouprava - lokalne volitve - prenehanje mandata občinskega svetnika - pritožba - sprememba stalnega prebivališča - volilna pravica za volitve v občinske svete - izguba volilne pravice - načelo zaslišanja stranke - skrajšani ugotovitveni postopek - podatki iz uradne evidence - kršitev poslovnika- kršitev statuta
Izguba volilne pravice iz 1. alineje prvega odstavka 37. a člena Zakona o lokalni samoupravi se nanaša na izgubo volilne pravice za volitve v občinske svete, ki je kot celota urejena v 5. členu Zakona o lokalnih volitvah. Občinskemu svetniku torej preneha mandat ne samo, če izgubi volilno pravico nasploh (npr. preneha biti slovenski državljan), temveč tudi, če izgubi volilno pravico za volitve v tej občini (npr. nima več stalnega prebivališča v občini).
Glede na okoliščine konkretnega primera (edino odločilno dejstvo spremembe stalnega prebivališča se vodi v registru stalnega prebivalstva, ki je uradna evidenca) zaslišanje tožnika ne bi moglo vplivati na podatke, pridobljene iz uradnih evidenc, in na drugačno odločitev tožene stranke. Za odločanje v obravnavanem primeru so bili torej izpolnjeni pogoji za odločanje v skrajšanem postopku, v katerem pa stranke ni treba posebej zasliševati.
ZUP člen 279, 279/1 -3. ZDen člen 16, 16/3, 32, 32/2, 54. ZUN člen 46, 46/3. ZGO-1 člen 215, 216, 219. ZGO-1B člen 127. ZSZ člen 2.
denacionalizacija - ničnost odločbe - ničnost delne odločbe - odločba, ki je ni mogoče izvršiti - obstoj lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču - funkcionalno zemljišče - redna raba stavbe
Pri funkcionalnem zemljišču gre za zemljišče, ki je potrebno za redno rabo stavbe. Tako je tudi Zakon o prometu z nepremičninami določal, da se s prenosom lastninske pravice na stavbi, ki stoji na zemljišču v družbeni lastnini, prenese tudi pravica uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno rabo. Zemljišče, ki je potrebno za redno rabo stavbe, ustreza pojmu funkcionalnega zemljišča, kar izhaja iz takrat veljavne prostorske zakonodaje.
Prenos pravice uporabe na teh zemljiščih pa ni bil pogojen z obstojem ustreznih pogodbenih določil, niti s formalno določitvijo statusa funkcionalnega zemljišča.
Zmotno je stališče, da bi moralo biti funkcionalno zemljišče formalno odmerjeno, da bi revidenta lahko uspešno zatrjevala njegov obstoj oziroma nezmožnost izvršitve odločbe o denacionalizaciji.
Po izrecni določbi tretjega odstavka 16. člena ZDen premoženja ni mogoče vrniti, če je na njem lastninska pravica fizičnih oseb ali civilnih pravnih oseb. Funkcionalna zemljišča, skupni prostori, deli, objekti in naprave v večstanovanjski hiši so v solastnini lastnikov stanovanj. Zato tudi sama funkcionalna zemljišča niso predmet vračanja v naravi.
Če na zemljišču, ki je bilo vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu, stojijo objekti v lasti tretje osebe, odločbe o denacionalizaciji ni mogoče niti pravno niti dejansko izvršiti.
ZUP člen 87, 87/3, 87/4, 100, 101, 101/1. ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1-2.
prepozna tožba - štetje roka za vložitev tožbe - fikcija vročitve odločbe - sporočilo o prispelem pismu - nastop fikcije vročitve v soboto
Kadar je treba v skladu z ZUP pisanje osebno vročiti in naslovnik dokumenta ne prevzame v 15 dneh od dneva, ko mu je bilo puščeno sporočilo, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka.
V ZUP ni podlage, da bi fikcija vročitve v primeru, ko se rok za dvig pisanja izteče v soboto, nedeljo ali drug dela prost dan, naslovnik pa pisanje ne dvigne, nastopila šele prvi naslednji delovni dan. Fikcije vročitve prav tako ni mogoče povezovati z dnem, ko je pisanje po preteku roka za dvig (na pošti) puščeno v predalčku naslovnika.
pravica do pregleda in preslikave listin v upravnem spisu - zahteva stranskih udeležencev za preslikavo celotne projektne dokumentacije - stroški preslikave - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Sklep, s katerim je zavrnjena zahteva stranskih udeležencev za preslikavo projektne dokumentacije ni upravni akt po 2. členu ZUS-1, saj z njim ni bilo odločeno o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnikov oziroma z njim ni bilo poseženo v njihov pravni položaj, in tudi ne eden izmed sklepov po drugem odstavku 5. člena ZUS-1.
Pravica stranskih udeležencev do preslikave dokumentov upravnega spisa, kot jo določa prvi odstavek 82. člena ZUP, je procesna pravica, ki jo stranski udeleženci uresničujejo v „tujem“ upravnem postopku. Odločanje o tej pravici stranskega udeleženca zato poteka v okviru primarnega (glavnega) postopka. Zato se s sklepom, izdanim v zvezi s to procesno pravico stranskega udeleženca, postopek odločanja o izdaji upravnega akta (glavni stvari) ne obnovi, ustavi ali konča v smislu drugega odstavka 5. člena ZUS-1. S sklepom, s katerim se odloči o zahtevi stranskega udeleženca za preslikavo dokumentov, se odloči samo o procesnem upravičenju stranskega udeleženca znotraj postopka odločanja o glavni stvari. Zato tak sklep ne predstavlja končne odločitve o glavni stvari in ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu, ampak se lahko ugovori v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo sklepa uveljavljajo hkrati s pravnim sredstvom (pritožbo oz. ob pogojih iz 52. člena ZUS-1 s tožbo) zoper odločbo o glavni stvari.
ZDoh-2 člen 92, 93, 93/1, 96, 97, 97/1, 101, 101/1, 153. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - dohodnina - davek od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - oprostitev - priposestvovanje - ipso iure - čas pridobitve kapitala - vpis v zemljiško knjigo - ugotovitvena sodba - pravnomočnost - meje pravnomočnosti - izpodbijanje dejstev, ugotovljenih v drugem davčnem postopku - vezanost na pravnomočno sodbo sodišča
Za čas pridobitve kapitala (nepremičnine) v smislu 101. člena ZDoh-2 se v primerih, ko se pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja ugotovi s sodno odločbo, šteje pravnomočnost take sodne odločbe.
VARSTVO KONKURENCE – UPRAVNI POSTOPEK – USTAVNO PRAVO
VS4002457
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 81. URS člen 37, 38. ZPomK-1 člen 6, 6/1, 28, 36, 36/4. ZJN-2 člen 44, 44/3.
varstvo konkurence - postopek pred Uradom za varstvo konkurence - upravni postopek - bistvena kršitev določb upravnega postopka - preiskava poslovnih prostorov - varstvo osebnih podatkov - informacijska zasebnost delavcev - načelo kontradiktornosti - omejevalni sporazum - kartelno dogovarjanje
O tem, ali je bilo poseženo v varstvo tajnosti pisem in drugih občil in ali je bilo v postopku, ki ga je vodil toženec, okrnjeno varstvo osebnih podatkov, se v tem postopku ne odloča kot o samostojnem vprašanju. Za ta postopek je relevantno le, ali so bili dokazi, na katere se opira izpodbijana odločba, pridobljeni s kršitvijo ustavnih pravic.
Tudi načelo kontradiktornosti ni bilo kršeno že s samim tem, ker tožnik ni bil zaslišan kot stranka postopka. V postopku pred tožencem se kontradiktornost postopka udejani tako, da se stranka lahko izjavi o Povzetku relevantnih dejstev (v nadaljevanju PRD), kar je bilo tožniku tudi omogočeno (četrti odstavek 36. člena ZPOmK-1). Tudi sicer tožnik ne pojasni, kaj bi lahko izpovedal na zaslišanju, pa tega ni mogel v izjavi o PRD.
Čeprav je treba načeloma vendarle dopustiti možnost, da bi lahko šlo za kršitev prepovedi omejevalnih sporazumov kljub temu, da udeležena podjetja ne bi bila sposobna samostojnega nastopanja na trgu, pa za konkretno uporabo ne zadošča zgolj abstraktna možnost. Potrebna je normativna konkretizacija, ki se opira na konkretna dejstva, ugotovljena v posameznem primeru. Teh pa toženec ni predstavil tako, da bi zadevala prav tožnika.
ZPomK-1 člen 28, 57, 58. ZUP člen 214, 214/1, 217, 217/1. ZJN-1 člen 44, 44/3.
varstvo konkurence - postopek pred Uradom za varstvo konkurence - upravni postopek - kontradiktornost – preiskava - pravica do obrambe - dokazovanje – dokazi - omejevalni sporazum – dogovor ponudnikov v postopku javnega naročanja
Kontradiktornost postopka je po določbi 19. člena ZPOmK-1 zagotovljena tako, da se odločba Agencije ne sme opirati na dejstva in dokaze, glede katerih podjetju, proti kateremu se vodi postopek, in priglasitelju, ni bila dana možnost, da se o njih izjavita. Dejstva in dokazi so bili tožniku predstavljeni v Povzetku relevantnih dejstev. V skladu z določbo četrtega odstavka 36. člena ZPOmK-1 se je lahko in se tudi je izrekel o predstavljenih dejstvih in dokazih. Kontradiktornost postopka zato ni bila okrnjena.
V upravnem postopku se po določbi drugega odstavka 164. člena ZUP uporabi kot dokaz vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti pa listine, priče, izjave strank, izvedence in oglede. Zakon ne dela nobenih razlik med dokazi, ki jih po uradni dolžnosti pridobi organ, in med tistimi, ki jih organu ponudijo stranke postopka.
Po določbi tretjega odstavka 44. člena ZJN-2 je gospodarskim subjektom omogočeno, da se, kadar je to primerno, za posamezno naročilo sklicujejo na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V takem primeru morajo naročniku predložiti dokazilo, da bodo imeli zaradi tega na voljo sredstva, potrebna za izvedbo naročila. Kot dokazilo lahko na primer šteje pisni dogovor teh subjektov, sklenjen za ta namen. Pri posameznem razpisu se potencialni ponudniki torej lahko dogovorijo za skupen nastop.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 260, 260-9, 263, 263/1, 265.
obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pravočasnost predloga - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - jasno besedilo zakona - neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje ni izkazana - zelo hude posledice niso konkretizirane in izkazane
Trditveno in dokazno breme o obstoju za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Vprašanje, ki ga revidenti zastavljajo kot pomembnega v tej zadevi, ko gre za pravočasnost predloga za obnovo postopka, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega ostavka 83. člena ZUS-1.
Upravni organi od strank niso zahtevali, da predložijo dokaze o neobstoječih dejstvih, kdo pa mora na stopnji verjetnosti izkazati, da je predlog za obnovo postopka pravočasen, in kako mora ravnati odločujoči organ, pa jasno izhaja iz določb 265., prvega in drugega odstavka 267. člena in 271. člena ZUP in dodatno pojasnjevanje teh določb ni potrebno.
O dovoljenosti revizije odloča Vrhovno sodišče samo na podlagi revizijskih navedb in reviziji priloženih dokazov, ob upoštevanju vsebine izpodbijane sodbe in izpodbijanih aktov, ki so del reviziji priloženega sodnega spisa. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, ki je na strani revidenta, mora zato revident v reviziji konkretizirati in izkazati vse navedbe, s katerimi utemeljuje njeno dovoljenost. Zato samo navedba, da je zelo huda posledica poseg v zemljišče in v lastninsko pravico brez subjektivne in objektivne konkretizacije tako posega kot tudi posledic po presoji Vrhovnega sodišča za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča.
ZPOmK-1 člen 6, 6/1. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 81. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101. ZUP člen 164, 164/2.
varstvo konkurence - postopek pred Uradom za varstvo konkurence - ugotovitev dejanskega stanja - upravni postopek - bistvena kršitev določb upravnega postopka - dokazovanje - dokazi - kartelno dogovarjanje
Zakon ne dela nobenih razlik med dokazi glede na njihov izvor; vseeno je, ali jih je toženec pridobil v okviru preiskave pri tožniku ali kako drugače.
Za kartelno (omejevalno) dogovarjanje zadostuje zgolj soglasje volj udeležencev, za katero pa ni potrebno, da bi izpolnjevalo vse pogoje za nastanek pravnega posla. Zato tožnik ne more uspeti z zatrjevanjem, da sporazum ni bil podpisan.
Toženec je pravilno ugotovil, da so se gradbena podjetja s „Sporazumom 2000“ vnaprej dogovorila oziroma uskladila glede deležev, ki pripadajo posameznim podjetjem oziroma skupini podjetij na razpisih avtocestnega programa, kot tudi glede temeljnih mehanizmov oziroma principov delovanja kartela, zlasti glede način usklajevanja pri oddaji ponudb na posamezne razpise naročnika DARS. Ta ugotovitev povsem zadostuje za oceno, da je šlo za prepovedan omejevalni sporazum po določbi prvega odstavka 6. člena ZPOmK-1 (oziroma prvega odstavka 5. člena ZPOmK), katerega cilj je bil preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco na ozemlju Republike Slovenije.
URS člen 29. ZPomK-1 člen 6, 6/1, 29, 29/2, 36, 36/4. ZUP člen 10, 164, 164/2. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 81.
varstvo konkurence - postopek pred Uradom za varstvo konkurence - upravni postopke - odgovor na - kartelno dogovarjanje - omejevalni sporazum - pravica do izjave v postopku - čas za pripravo obrambe - dokazovanje - nova dejstva in novi dokazi - prekluzija - izločitev dokazov - preiskava - osebna korespondenca zaposlenih
Ker ima stranka postopka po oceni Ustavnega sodišča zadostne možnosti, da se opredeli do vseh upoštevnih vidikov zadeve, kar implicira, da je rok 45 dni iz petega odstavka 36. člena ZPOmK-1 zadosten za pripravo učinkovite obrambe, je treba ugotoviti, da je toženec z določitvijo roka 45 dni za odgovor na PRD ravnal v skladu z zakonsko določbo in ni kršil določb postopka.
Določba druge alineje drugega odstavka 29. člena ZPOmK-1 govori o pregledovanju poslovnih knjig, pogodb, listin, poslovne korespondence, poslovne evidence in drugih podatkov, ki so v zvezi s poslovanjem podjetja, ne glede na nosilec, na katerem so zapisani ali shranjeni (v nadaljnjem besedilu: poslovne knjige in druga dokumentacija). Osebna korespondenca zaposlenih je iz tega izvzeta.
Neizpolnjevanje razpisnih pogojev je le navidezno negativno dejstvo. Tožnik bi moral zatrjevati in dokazovati razpisne pogoje DARS, kar je povsem enostavno in predstavlja pozitivno dejstvo; poleg tega pa še, kako je razpisne pogoje dejansko izpolnjeval, kar je sam najbolje poznal, in tudi predstavlja pozitivno dejstvo; le sklep na podlagi primerjave obeh bi utegnil biti negativen.
Ugotovitev toženca o kartelnem dogovarjanju oziroma usklajenem ravnanju, ki je predstavljalo enotno, dlje časa trajajočo, kompleksno kršitev, ne temelji na enem samem dokazu, npr. „Sporazumu 2000“, pač pa na množici med seboj povezanih indicev, ki vsak zase sicer nima zadostne dokazne moči, vsi skupaj pa jo imajo. Tožnik skuša v obliki komentarja k posameznim ugotovitvam ali dokazilom zanikati pomen posameznih indicev, a neuspešno, saj se zavestno in neprepričljivo izogiba celotni sliki, ki jo indici ustvarjajo.
ZPomK-1 člen 6, 6/1, 15, 36, 36/1. ZUP člen 64, 64/1, 214, 214/1, 237, 237/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 81.
varstvo konkurence - postopek pred Uradom za varstvo konkurence - omejevalni sporazum - kartelno dogovarjanje - upravni postopek - dokazovanje - izvedba predlaganih dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - pomanjkljivosti upravne odločbe - dokazno breme
Zakon ne dela nobenih razlik med dokazi, ki jih po uradni dolžnosti pridobi organ, in med tistimi, ki jih organu ponudijo stranke postopka. Ene in druge mora organ obravnavati enako (nepristransko). V odločbi mora navesti razloge, ki so odločilni za presojo posameznih dokazov (3. točka prvega odstavka 214. člena ZUP). Ker izpodbijana odločba nima razlogov o tem, zakaj ni bil sprejet zgoraj navedeni dokazni predlog tožnika glede verodostojnosti ključnega dokaza v tej zadevi, in ker ni odgovorjeno na argument tožnika, da ni bil vabljen na naslednje sestanke „kartela“, odločbe ni mogoče preizkusiti.
Izjava o Povzetku relevantnih dejstev ni namenjena le temu, da se prizadeta stranka dobesedno vzeto le „izreče“ o predloženem dokazu v smislu ocene njegove dokazne moči, pač pa je izjava o povzetku (četrti odstavek 36. člena ZPOmK-1) namenjena tudi temu, da stranka sama predlaga nasprotne dokaze.
ukrep okoljskega inšpektorja - ničnost inšpekcijske odločbe - sklep o dovolitvi izvršbe - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - pavšalna navedba zelo hudih posledic
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revident pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil. Samo z navedbo revizijskih razlogov, brez natančne in konkretne navedbe pomembnega pravnega vprašanja glede na vsebino zadeve, pa revident trditvenega in dokaznega bremena za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnil.
Neuspeh s pravnim sredstvom oziroma z zahtevo za izrek ničnosti, sam zase še ni zelo huda posledica v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. To tudi niso stroški, ki bi mu z odstranitvijo oziroma izvršbo nastali. Revidentove splošne in nekonkretizirane navedbe: o posegu v premoženjske pravice, o novih postopkih in stresu pa glede na to, da je trditveno in dokazno breme na njegovi strani, za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 tudi ne zadoščajo.