ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 31, 31/1, 36, 36/5. ZUS-1 člen 27, 27/1-2, 27/3. ZUP člen 9, 146, 146/4, 237, 237/2-3. URS člen 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZSS člen 16, 16/3.
imenovanje na mesto vrhovnega sodnika - tožba zoper predlog sodnega sveta - zakonitost postopka izbire - pravica do izjave v postopku - načelo zaslišanja strank - ni upravna zadeva - smiselna uporaba določb ZUP
Smiselna uporaba določb ZUP v postopku pred Sodnim svetom, pomeni okoliščinam konkretnega primera prilagojeno uporabo teh določb, ki kar najbolj ustreza naravi in namenu ter posebnostim posameznega instituta in področja, na katerem se uporablja, zato je tudi določbo 9. člena ZUP (načelo zaslišanja strank) treba uporabiti smiselno in ne neposredno.
V postopku izbire na mesto Vrhovnega sodnika, izostanek vročitve mnenje sodnikov civilnega oddelka Vrhovnega sodišča neizbranemu kandidatu, ne pomeni, da je bil izbirni postopek nezakonit.
Mnenje oddelka o kandidatih ni predvideno z nobenim od predpisov, ki urejajo postopek izvolitve oziroma imenovanja sodnikov, je pa v praksi običajno in uveljavljeno. Ni ga mogoče primerjati z mnenjem predsednika sodišča o ustreznosti kandidata, saj je njegovo mnenje v Zakonu o sodniški služib (ZSS) predvideno kot obvezno, prav tako pa je obvezna njegova vročitev kandidatu, ki lahko poda pripombe.
Sodni svet je tožnico seznanil z zaključkom mnenja, ni pa ji ga bil dolžan vročiti in ji tudi ni bil dolžan omogočiti, da se izjavi o tistem delu mnenja, ki se nanaša na opis kvalitet stranke z interesom (kasneje izbranega kandidata).
DAVKI - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS00027582
ZUP člen 126, 129, 129/1-2, 135, 135/4, 226, 226/1. ZIN člen 28. ZUS-1 člen 2, 5, 5/3, 28, 36, 36/1-4, 83, 83/4. URS člen 22, 23.
dovoljena revizija zaradi pomembnega pravnega vprašanja - davčni inšpekcijski nadzor - postopek začet po uradni dolžnosti - zahteva za ustavitev inšpekcijskega postopka - pravni interes za vodenje upravnega postopka - procesni sklep - sklep o ustavitvi postopka po uradni dolžnosti - učinkovito sodno varstvo - ustavnoskladna razlaga - pravni interes za revizijo
Stranki upravnega postopka je treba priznati procesni pravni interes, da se (inšpekcijski) upravni postopek, ki se je zoper njo začel po uradni dolžnosti in zaradi katerega ji lahko tudi grozi naložitev določene obveznosti, konča z ustavitvijo, zato lahko tudi v zvezi s tem podaja procesne predloge upravnemu organu oziroma pristojni uradni osebi.
Procesnemu predlogu stranke za ustavitev postopka, ki se začne po uradni dolžnosti, organ lahko sledi, če meni, da je po vsebini utemeljen. V takem primeru bo na podlagi lastne presoje po uradni dolžnosti tudi ustavil upravni postopek in izdal sklep po četrtem odstavku 135. člena ZUP (pri inšpekcijskem nadzoru pa na podlagi 28. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru). Če pa se organ s predlogom stranke za ustavitev upravnega postopka ne strinja, je dolžan o njem odločiti s procesnim sklepom tako kot o drugih procesnih predlogih strank, vendar pa je ta sklep lahko zelo kratek in brez posebne predpisane oblike (npr. zgolj v obliki uradnega zaznamka o vsebini odločitve, navzočim strankam naznanjen ustno), saj o tem ni dolžan izdati posebnega pisnega in vsebinsko obrazloženega sklepa.
Iz ustavnoskladne razlage pravil upravnega postopka in upravnega spora ne izhaja obveznost upravnega organa, da o predlogu stranke, da se ustavi postopek, ki se je začel in se vodil po uradni dolžnosti, odloči s posebnim obrazloženim sklepom, zoper katerega bi bilo možno tudi posebno, samostojno pravno sredstvo oziroma sodno varstvo. Navedeno tudi ne pomeni kršitve ustavnih pravic stranke iz 22. in 23. člena Ustave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00023677
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZUS-1 člen 63, 63/2-3. ZUP člen 274.
dopuščena revizija - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - razveljavitev prvostopenjske odločbe - odločitev upravnega sodišča - dolžnost sodišča - kršitev materialnega prava - pravica stranke do izjave
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali lahko sodišče potrdi odločitev drugostopenjskega organa o razveljavitvi prvostopenjskega sklepa po nadzorstveni pravici iz drugih razlogov od tistih, ki so navedeni v izpodbijani odločbi (na podlagi 3. točke drugega odstavka 63. člena ZUS-1), pri čemer niti ne navede katera določba materialnega predpisa naj bi bila očitno kršena, predvsem pa stranki ne omogoči, da se o teh drugih razlogih izjavi?
KOMUNALNA DEJAVNOST - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS00020951
ZPNačrt člen 79, 79/6, 79/9. URS člen 26. OZ člen 131.
upravni postopek - odmera komunalnega prispevka - odprava upravne odločbe - posledice odprave odločbe - izdaja gradbenega dovoljenja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica do povrnitve škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Komunalni prispevek odmeri pristojni organ občinske uprave z odločbo, na zahtevo zavezanca ali ko od upravne enote v zavezančevem imenu prejme obvestilo o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja. Rok za izdajo odločbe je 15 dni. Če o odmeri komunalnega prispevka v tem roku ni odločeno, plačilo komunalnega prispevka ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. To pomeni, da upravna enota, ki vodi postopek za izdajo gradbenega dovoljenja, le-tega izda (če so za to izpolnjeni ostali pogoji), tudi če komunalni prispevek ni plačan.
Upravni postopek loči odpravo in razveljavitev odločbe. Razlika je v tem, da razveljavitev odločbe velja le za naprej ("ex nunc"), medtem ko ima odprava odločbe učinek tudi za nazaj ("ex tunc"). To pomeni, da se v primeru odprave določene odločbe, odpravijo tudi posledice, ki so na njeni podlagi nastale.
Ena od posledic v konkretnem primeru izdane odločbe o odmeri komunalnega prispevka je bila pravočasnost takšne odločitve v smislu šestega odstavka 79. člena ZPNačrt. Z odpravo odločbe in njenih posledic je tako nastal položaj, ko pogoj iz šestega odstavka 79. člena ZPNačrt ni bil (več) izpolnjen. To pomeni, da o plačilu komunalnega prispevka ni bilo odločeno v zakonsko določenem roku, zato njegovo plačilo ni več predstavljalo pogoja (in s tem ovire) za izdajo gradbenega dovoljenja.
ZTro člen 17, 17/2-1, 44, 44/1-2. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52. ZUP člen 9, 9/1, 181, 188.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - plačilo trošarine - etilni alkohol - namenska poraba - pravica do izjave stranke - načelo zaslišanja strank - nova dejstva in novi dokazi - nedovoljena tožbena novota - (ne)obrazloženost sodbe - neizvedeni dokazi
V strankini pravici do izjave v upravnem postopku, ki izhaja iz načela zaslišanja stranke, opredeljenega v določbi prvega odstavka 9. člena ZUP, ni inkludirano zaslišanje strankinega direktorja, bodisi kot dokaza iz 181. člena ZUP (priča) ali kot dokaza iz 188. člena istega zakona (izjava stranke), ne da bi stranka tak dokazni predlog izrecno podala in ga utemeljila, upravni organ pa ji mora to omogočiti (prim drugi odstavek 146. člena ZUP).
DAVKI - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS00018846
ZUS-1 člen 72, 83. ZDDV-1 člen 6, 14, 76a, 76b. SPZ člen 257. ZDavP-2 člen 141, 125. ZGO-1 člen 56.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost (DDV) - stavbna pravica - superficies solo cedit - ne bis in idem - dobava blaga - davčni inšpekcijski nadzor - sklep o ustavitvi - načelo nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet - formalna in materialna pravnomočnost
Stavbna pravica nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo (prvi odstavek 257. člena SPZ-1).
Dejstvo, da je po specialni ureditvi, določeni v 56. členu takrat veljavnega ZGO-1 gradbeno dovoljenje lahko pridobila tudi stranka, ki je svojo pravico graditi izkala z notarsko overjeno pogodbo z dokazilom o vložitvi predloga za vpis stvarne pravice v zemljiško knjigo, ne more vplivati na presojo ali gre v obravnavani zadevi za dobavo blaga ali ne. Opisana ureditev je bila specialno določena v takrat veljavnem ZGO-1 in je bila predvidena zgolj za uporabo v postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja.
Pojem pravnomočnosti iz petega odstavka 141. člena ZDavP-2 se nanaša le na materialno pravnomočnost. Davčni inšpekcijski nadzor se ne more ponoviti glede pravnomočnih vsebinskih ugotovitev in dejanj predhodno zaključenega davčnega inšpekcijskega nadzora.
DAVKI - PRAVO EVROPSKE UNIJE - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00048921
Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1, 2/1-c, 9, 9/1, 63, 68, 68/1, 137, 137/1, 137/1-d, 167, 168. Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero člen 17. URS člen 25. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 3/1-3, 5, 5/1, 6, 6/2, 6/2-b, 44, 44/1, 44/1-2, 44/1-7, 44/1-8, 45, 45/1, 45/2, 63, 63/1, 65, 76, 76/1. ZUP člen 253, 253/2, 274, 274/2. ZDavP-2 člen 2, 2/3, 88, 88/2.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davčni inšpekcijski nadzor - davek na dodano vrednost (DDV) - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - prepoved reformatio in peius - odbitek vstopnega DDV - pravica do odbitka vstopnega DDV - pogoji za odbitek vstopnega DDV - nepriznan odbitek vstopnega DDV - obdavčljiva transakcija - najem nepremičnine - popravek odbitka DDV - obseg pravice do odbitka ddv - ugoditev reviziji - napačna uporaba materialnega prava
Odbitek vstopnega DDV, katerega je davčni zavezanec ob dobavi upravičeno odbil v celoti, se ne more nanašati na transakcije, ki so oproščene plačila DDV, med drugim (kot v obravnavani zadevi) za transakcijo najema nepremičnine (2. točka prvega odstavka 44. člena ZDDV-1). Vendar je ZDDV-1 za ta primer dopustil izjemo ter s tem izkoristil možnost, ki jo daje Direktiva o DDV v točki d) prvega odstavka 137. člena, da lahko države članice dovolijo davčnim zavezancem pravico do izbire za obdavčitev dajanja nepremičnine v najem.
Če želi davčni zavezanec doseči obdavčitev transakcije, ki je po zakonu oproščena DDV, mora svojo namero sporočiti davčnemu organu, kar stori z izjavo iz 45. člena ZDDV-1.
Ker revident in njegov najemnik omenjene izjave nista predložila in niti iz ostalih dejanskih okoliščin zadeve ne izhaja, da sta izbrala obdavčitev svoje transakcije, je revident ob predpostavki, da je pravica do odbitka nastala, upravičen do odbitka vstopnega DDV le v obsegu, ki ga je mogoče pripisati transakcijam, pri katerih se DDV lahko odbije v skladu s 63. členom ZDDV-1 (65. člen tega zakona).
Uporaba določb 63. in 65. člena na ZDDV-1 v izpodbijani sodbi pomeni, da nastanek pravice do odbitka niti ni sporen, sporen je le njen obseg – v konkretnem primeru zaradi revidentove uporabe nepremičnine po njeni pridobitvi tako za oproščen najem kot za obdavčene transakcije. S tem pa je neločljivo povezan sistem popravkov prvotno odbitega DDV. Tako mora davčni zavezanec prvotni odbitek popraviti, če je odbitek višji ali nižji od odbitka, do katerega je bil davčni zavezanec upravičen (prvi odstavek 68. člena ZDDV-1). Takšno je tudi stališče SEU, ki poudarja, da je uporaba mehanizma popravkov odvisna od tega, ali je nastala pravica do odbitka. Ta pa nastane takrat, ko nastane obveznost za obračun odbitnega davka. Posledično lahko samo položaj, v katerem posameznik takrat deluje, določi obstoj pravice do odbitka. Poleg tega uporaba investicijskega blaga – tako dejanska kot nameravana – določa samo obseg prvotnega odbitka, do katerega je davčni zavezanec upravičen v skladu s členom 17 Šeste direktive, in obseg morebitnih popravkov med naslednjimi obdobji, ne vpliva pa na nastanek pravice do odbitka. Neposredna uporaba blaga za obdavčene transakcije tako ni sama po sebi pogoj uporabe sistema popravkov odbitkov.
Po navedenem razprava o obsegu odbitnega DDV, do katerega je davčni zavezanec upravičen, in morebitna ugotovitev, da je po obdobju odbitka prišlo do sprememb, izključuje zanikanje nastanka pravice do odbitka. To je razvidno tudi iz že navedenega stališča SEU glede razlage člena 168 Direktive o DDV, ki ločuje pogoj za nastanek pravice do odbitka DDV (da je davčni zavezanec ob pridobitvi blaga deloval kot tak) in upravičeni obseg odbitka (v delu, v katerem davčni zavezanec pridobljeno blago blago uporabi za svoje obdavčene transakcije). Pri tem je SEU glede obdavčitve lizinga in dajanja v najem navedlo, da je pravica do odbitka, ki pripada tej obdavčitvi, odvisna ne le od tega, ali je država članica uporabila možnost, določeno v členu 137(1)(d) Direktive o DDV, ampak tudi od tega, da davčni zavezanci izvajajo pravico do izbire, ki jim jo je država članica dala. In še: uveljavljanje te izbire nima nobenega učinka na nastanek pravice do odbitka.
prepozna tožba - zavrženje tožbe - osebna vročitev - fikcija vročitve - začetek teka roka za vložitev tožbe
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je rok za vložitev tožbe pričel teči šele 10. 5. 2018, ker je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku 9. 5. 2018. Ni namreč pomembno, kdaj je bilo pritožnici puščeno pismo v hišnem predalčniku, temveč je bistveno, da na podlagi četrtega odstavka 87. člena ZUP velja vročitev za opravljeno že z dnem preteka 15 dnevnega roka, tj. 8. 5. 2018, ko je nastopila fikcija vročitve.
Za vročanje odločb v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora, se uporablja ZUP, ki v 87. členu določa, da se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni.
V primeru osebnega vročanja s fikcijo vročitve dan, ko je bilo pisanje puščeno v hišni predalčnik, ni pravno odločilen, saj ZUP veže pravne posledice na potek 15 dnevnega roka od prvega poskusa vročitve.
pravočasnost tožbe v upravnem sporu - zavrženje prepozne tožbe - osebna vročitev upravne odločbe - vročitev s fikcijo
Odločba organa druge stopnje je bila vročena s fikcijo vročitve in takrat je začel teči rok za vložitev tožbe ter se je iztekel 9. 10. 2017 (ponedeljek), zato je pravilna odločitev, da je bila tožba, vložena 11. 10. 2017 (takrat je bila oddana priporočeno na pošto, kar je razvidno iz poštne nalepke), vložena prepozno.
ZUS-1 člen 6, 6/1. ZUP člen 224, 224/1, 225, 225/1, 281. URS člen 158.
zavrženje tožbe - izčrpanje pravnih sredstev v upravnem postopku - sklep o dovolitvi obnove postopka - pravnomočna odmerna odločba
Odločitev sodišča prve stopnje v tem upravnem sporu se ne more raztezati na upravni akt, ki ni bil predmet sodne presoje, prav tako pa tudi ne drži, da bi iz morebitne odprave sklepa o dovolitvi obnove ob uspehu pritožnika s tožbo v upravnem sporu izhajala pristojnost upravnega organa, da v dokončno in pravnomočno odločbo poseže na podlagi 281. člena ZUP. Taka posledica naknadne odprave sklepa o dovolitvi obnove po nastopu pravnomočnosti odločbe, izdane v obnovljenem postopku, bi morala biti zakonsko izrecno določena, saj to terja ustavno zahtevano varstvo pravnomočnosti (158. člen Ustave Republike Slovenije), česar pa ZUP ne določa.
varstvo ustavnih pravic - molk organa - tožba zaradi molka organa - pritožba zaradi molka organa - pravica do pritožbe
28. člen ZUS-1 ne določa kot procesne predpostavke, da stranka izkaže, da je drugostopenjski organ pritožbo, ki je bila vložena pri prvostopenjskemu organu dejansko prejel. Te informacije stranka navadno niti ne prejme, prav tako je ni dolžna zahtevati od organa prve stopnje. Izkazati mora le, da je pritožbo pravilno vložila.
pravni interes za tožbo v upravnem sporu - pomota pri vročanju - dejanska vročitev - vročitev drugostopenjske odločbe - položaj stranke oziroma stranskega udeleženca
Zahteva za vročitev odločbe iz 235. člena ZUP se nanaša le na odločbo, zoper katero je dovoljena pritožba, to pa je odločba upravnega organa prve stopnje.
Le sklep o zavrženju zahteve za vročitev upravnega akta prve stopnje pomeni odklonitev priznanja pravice udeleževati se konkretnega upravnega postopka kot stranka ali stranski udeleženec. Ker v obravnavani zadevi ne gre za tak upravni akt, je neutemeljeno sklicevanje na določbo četrtega odstavka 235. člena ZUP in zatrjevanje pravnega pomena zavrnjene vročitve kot odločitve o pritožničinem položaju stranke v postopku.
dovoljenost revizije - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - pomembno pravno vprašanje - splošno vprašanje - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja
Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga.
dovoljenost revizije - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - pomembno pravno vprašanje - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - sklicevanje na zakonsko določbo - neizpostavljeno pomembno pravno vprašanje
Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga.
akt poslovanja občine - razpolaganje s stvarnim premoženjem občine - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Vrhovno sodišče je že večkrat sprejelo stališče, da aktov poslovanja ni mogoče šteti za upravne odločbe, saj se z njimi ne odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristi oseb na področju upravnega prava. Ti akti so izdani v postopkih upravljanja z javnim premoženjem, ki ne pomenijo oblastnega ravnanja, temveč ravnanja tožene stranke kot vsakega drugega lastnika.
V primeru, ko izdaja upravnega akta ni predvidena, tudi ni mogoča tožba zaradi molka upravnega organa. Le v primeru, ko bi v upravnem postopku upravni akt moral biti izdan pa (sploh) ni bil izdan, lahko stranka sproži upravni spor zaradi molka, saj odsotnost formalnega akta nadomesti fikcija, da je bil izdan negativen upravni akt in se torej šteje, da je bil strankin zahtevek zavrnjen.
Če je bil v postopku izpodbijan upravni akt, ki ga je izdal upravni organ pri odločanju na prvi stopnji, organ druge stopnje pa s svojo odločitvijo v ta upravni akt ni posegel (in je izdal odločbo, s katero je pritožbo zavrnil), potem se bo v primeru odprave takega upravnega akta zadeva vrnila v ponoven postopek pred organ prve stopnje, ki bo moral o zadevi šele odločiti, odločba organa druge stopnje pa bo prenehala veljati po samem zakonu.
V ponovljenem postopku bo zato moral prvostopenjski organ odločiti tudi o vseh stroških postopka, torej tudi stroških pritožbenega postopka.
DAVKI - IZVRŠILNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00008387
ZUS-1 člen 17, 17/1. ZUP člen 42, 42/1, 135, 135/1, 279, 279/1, 279/1-4, 286, 286/3, 289, 289/2. ZDavP-2 člen 143, 146, 146/1, 146/4, 155, 155/1, 155/1-4. ZFO-1 člen 7, 9. Odlok o komunalnih taksah v Mestni občini Novo mesto (2002) člen 13.
davčna izvršba - upravni spor - postopek na predlog - predlagatelj izvršbe - stranka v postopku izdaje upravnega akta - tožnik v upravnem sporu - komunalna taksa - položaj stranke v postopku - izterjava takse - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - občinska taksa - denarna obveznost
Stališče sodišča prve stopnje, da tožnica v izvršilnem postopku ni imela položaja stranke, zato v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZUS-1 ne more biti tožnica, ni pravilno.
Izvršilni postopek zaradi izterjave občinske komunalne takse, torej nedavčne denarne obveznosti, se zoper dolžnika ni vodil po uradni dolžnosti, ampak na predlog (pri)tožnice kot upravičenke do sredstev, ki so prihodek njenega proračuna. Pritožnica (mestna občina) je bila zato stranka tega izvršilnega postopka.
fikcija vročitve - prepozna tožba - dejanska seznanitev z dokumentom
Stališče, da bi se moralo kot odločilno dejstvo šteti trenutek, ko se je tožnik dejansko seznanil s pisanjem upravnega organa, nima podlage v pravni ureditvi in bi v celoti odpravilo smisel fikcije vročitve.