URS člen 26. ZZVZZ člen 69, 81, 82, 83. ZOR člen 154, 154/1. ZPP člen 7, 212, 286, 337, 498. ZDSS člen 14, 14/1.
povrnitev škode - odgovornost zavoda - odgovornost Zavoda za zdravstveno zavarovanje – mnenje zdravniške komisije – napačno mnenje zdravniške komisije – razveljavitev odločbe delodajalca v socialnem sporu podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – vzročna zveza – neaktivnost stranke v socialnem sporu – povrnitev stroškov reintegracijskega zahtevka delavca
Zgolj drugačna presoja, zaradi katere je odločba Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, še ni podlaga za stališče, da je bilo storjeno protipravno dejanje, ki je podlaga za pravico do povračila škode po 26. členu URS. Ravnanje nosilca oblasti je protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti.
Uredba Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. 9. 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah člen 19, 19/2.
dopuščena revizija - vročanje sodnih pisanj v tujini - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe
V predlogu zastavlja pravni vprašanji, glede katerih zatrjuje neobstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča: (1) ali je slovensko sodišče pristojno za odločanje v sporu med pravdnima strankama in (2) ali so podani pogoji za izdajo zamudne sodbe. Drugo pravno vprašanje predlagateljica opira na stališče, da sodišče izdaje zamudne sodbe ne bi smelo opreti na drugi odstavek 19. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah, upoštevaje okoliščino, da od italijanskega organa za sprejem ni prejelo potrdila o prejemu pisanja za vročitev.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS4002162
ZMZPP člen 58, 62. ZS člen 103. ZIL-1. ZPP člrn 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - mednarodna pristojnost – mednarodna znamka – imetništvo znamke – prijava znamke – spor o pravici intelektualne lastnine
Revizija je dopuščena o pravnih vprašanjih:
ali se 62. člen ZMZPP uporabi zgolj, kadar gre za spore v zvezi s prijavo in veljavnostjo izumov in znakov razlikovanja, če je bila prijava vložena v Republiki Sloveniji, ali pa se njegova uporaba razteza tudi na spore v zvezi z znaki razlikovanja (glede imetništva znakov razlikovanja, odškodnine, neuporabe ipd.) in na primere, ko je bila prijava fizično vložena izven RS, vendar pa se za znak razlikovanja uporabljajo določbe Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1) in je izenačen z nacionalno registriranimi znaki razlikovanja;
ali je lahko po 58. členu ZMZPP podana pristojnost sodišča RS v sporu med dvema tujima osebama, če je predmet spora imetništvo znamk, veljavnih na območju RS, in ali znamka, ki je veljavna na območju RS, predstavlja predmet na ozemlju RS; in
ali je (obravnavani) spor, ki se nanaša na imetništvo pravice iz znaka razlikovanja, spor o pravici intelektualne lastnine, za katerega je po 103. členu ZS izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
zastopanje pravne osebe - upravičenje za zastopanje – pravica zastopanja družbe več oseb – končni obračun del – pooblastilo za potrditev končnega obračuna del
Glede na to, da ZGD predvideva možnost zastopanja družbe po več osebah ter da ima v praksi predvsem v večjih gospodarskih družbah, med katere gre šteti tudi tožečo stranko, upravičenje za zastopanje družbe več oseb, bi morala tožeča stranka za uspeh v tej pravdi ob ugotovitvi, da končnega obračuna ni podpisala zakonita zastopnica, trditi in dokazati bodisi, da je bila zakonita zastopnica edina upravičena za sklepanje tovrstnih pogodb pri tožeči stranki, bodisi da končnega obračuna ni podpisala nobena od oseb, ki je imela v času podpisa končnega obračuna pri tožeči stranki poleg zakonite zastopnice upravičenje za sklenitev takšne pogodbe. V kolikor pa je tožeča stranka vedela, kdo je bil dejanski podpisnik končnega obračuna, bi morala trditi in dokazati, kdo je podpisal končni obračun in da za podpis ni imel pooblastila.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko sodišče, ob tem, ko na podlagi trditev tožene stranke, podanih po prvem naroku za glavno obravnavo in na podlagi pravočasno predlaganih in že izvedenih dokazih ugotovi pravno relevantna dejstva, na podlagi katerih je potrebno tožbeni zahtevek zavrniti, zaključi, da so bile trditve dane prepozno in ugodi tožbenemu zahtevku?
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča – spor zaradi polačila dolga stvarno in krajevno pristojnega sodišča
Vrhovno sodišče pritrjuje stališču predložitvenega sodišča, da je v obravnavanem primeru podan tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Tožena stranka je sicer Republika Slovenija, vendar se spor po tožbenih navedbah nanaša na dolg Okrožnega sodišča v Mariboru, ki naj bi nastal med kazenskim postopkom, ki je tekel pred tem sodiščem. Mariborsko sodišče zato utemeljeno opozarja, da zadeve ne morejo obravnavati sodniki tega sodišča, saj bi to utegnilo v javnosti vzbuditi dvom o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča zatorej v konkretni procesni situaciji narekuje prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
pripor – sklep o upravičenosti pripora ob razveljavitvi sodbe – obstoj razlogov za pripor – preizkus pripornih razlogov – begosumnost – predčasno prestajanje kazni
Položaj obtoženca, ki je oddan pred pravnomočnostjo sodbe v zavod za prestajanje kazni, je specifičen - čeprav je glede pravic in dolžnosti izenačen z obsojenci, je še vedno obtoženec s statusom pripornika in ne obsojenec.
dovoljena revizija – denacionalizacija - ničnost odločbe – odločba, izdana brez zahteve stranke – upravičeni predlagatelji za izrek ničnosti odločbe
Tudi revidentka, ki je imela v postopku izdaje delne odločbe o denacionalizaciji položaj zavezanke, lahko uveljavlja ničnost odločbe iz razloga po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP.
dovoljena revizija - gradbeno dovoljenje – legalizacija – pravica graditi – pravica dostopa do nepremičnine – kategorizirana lokalna cesta v zasebni lasti
Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja mora investitor priložiti tudi dokazilo o pravici graditi (četrti odstavek 54. člena in 6. točka prvega odstavka 66. člena ZGO-1). To pravico izkazuje z lastninsko ali drugo stvarno pravico (6.1. točka prvega odstavka 2. člena in 56. člen ZGO-1) in v okviru te pravice mora izkazati tudi pravico dostopa do nepremičnine (pri tem ne zadostuje zgolj fizična možnost dostopa, ampak mora biti dostop legalen).
Revident s sklicevanjem na to, da se zemljišče uporablja tudi kot lokalna cesta in je bilo v zemljiško knjigo že vpisano kot javno dobro, kasneje pa je bil vpis razveljavljen, ne more uspeti, saj eventualna kategorizacija poti na lastninska razmerja ne vpliva, ker odlok o kategorizaciji nima razlastitvenega učinka.
Ni vsako ravnanje, čeprav ni z zakonom prepovedano, dovoljeno. Ravnanje je protipravno, če je z njim kršen določen predpis ali pa (»le«) običajne norme obnašanja ali dobri običaji. Osebnostne pravice so absolutne – učinkujejo erga omnes. Prepoved njihove kršitve je določena ne le z zakonom, pač pa celo z URS.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006297
ZKP člen 345, 345/2, 371, 371/1-7, 371/1-9. KZ-1 člen 191, 191/1, 192.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - popolna rešitev predmeta obtožbe – prekoračitev obtožbe – pravna opredelitev - nasilje v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja
Sodišče ni vezano na predloge tožilca glede pravne presoje dejanja, vezano je le na opis oziroma očitek, ki ga predstavlja opisani dogodek oziroma ravnanje obtoženca, kakršno je opisano v obtožbi.
Odprtje predala omarice in zaseg predmetov v njem predstavlja poseg, ki ga je treba enačiti s hišno preiskavo, za izvedbo hišne preiskave pa morajo biti izpolnjeni pogoji, določeni v zakonu.
povrnitev nepremožensjke škode – kršitev osebnostnih pravic – objava podobe in imena – reklamni pano - podlage odškodninske odgovornosti
Dejanske ugotovitve, da je tožnik soglašal s postavitvijo reklamnega panoja z njegovo sliko in osebnimi podatki, v revizijskem postopku ni mogoče izpodbijati. V zvezi z navedeno ugotovitvijo je sodišče tudi pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da ravnanje toženke ni bilo nedopustno. Tožnik namreč ni postavil nikakršnih relevantnih trditev o tem, da je bilo s postavitvijo reklamnega panoja poseženo v njegove osebnostne pravice v večji meri, kot je s predhodnim soglasjem sam dopustil. Zato so neutemeljene revizijske trditve o tem, da bi moral tožnik soglašati tudi s končno podobo reklamnega sporočila.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015835
ZPP člen 339, 339/2-12, 367, 367/1, 380, 380/1. ZOR člen 200, 203, 394, 414, 414/1, 414/2, 941. ZTSPOZ člen 51.
dopuščena revizija – kolektivno nezgodno zavarovanje – prostovoljno zavarovanje – obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) – škoda zaradi rabe motornega vozila – premik motornega vozila ob zagonu motorja - zavarovalna vsota – valorizacija zavarovalne vsote - denominacija – odškodnina – povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - invalidnina - solidarna odgovornost – ne bis in idem – delna plačila
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da lahko pri prostovoljnem zavarovanju, če ni drugačnega dogovora, oškodovanec zahteva neposredno od zavarovalnice povrnitev škode, za katero odgovarja zavarovanec, le do nominalnega zneska njene obveznosti.
Po določbi prvega odstavka 414. člena ZOR lahko vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Po drugem odstavku istega člena lahko izmed več solidarnih dolžnikov vsak dolguje z drugim rokom izpolnitve, z drugimi pogoji in sploh z različnimi odmiki. 941. člen ZOR prav za primer zavarovanja pred odgovornostjo predvideva, da lahko oškodovanec povrnitev škode zahteva (tudi) neposredno od (solidarno odgovorne) zavarovalnice.
Tožniku je kot tretji osebi škoda nastala zaradi (funkcionalne) rabe motornega vozila in je podana toženkina odgovornost iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja. Tožnika je namreč poškodoval premik vozila, ki ga je z zagonom motorja povzročil njegov uporabnik (tožnikov sodelavec), medtem ko okoliščine, da se je to pripetilo ob popravilu vozila in v garaži toženke, uporabe 51. člena ZTSPOZ ne izključujejo.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa – načelo dispozitivnosti - opredelitev zatrjevanih kršitev zakona – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ima odgovornost, da kršitev zakona, ki jo uveljavlja, razločno pojasni oziroma utemelji.
ugotovitvena tožba – pravni interes za ugotovitveno tožbo - ugotovitev pravice ali pravnega razmerja – ugotovitev dejstev – zavrženje tožbe - napotitev na pravdo – ugotovitev predmeta razdružitve oziroma darilne pogodbe – delitev stvari v solastnini
Ni mogoča ugotovitvena tožba in sodba o ugotovitvi dejstev, pa naj so še tako važna za pravna razmerja, temveč je mogoča le tožba z ugotovitvijo pravne posledice, ki izvira iz spornih pravno relevantnih dejstev.
povrnitev škode - odškodnina zaradi zlorabe pravice – pravica do pravnega sredstva – pritožba zoper upravno odločbo – izdaja gradbenega dovoljenja - odložitev gradnje – namen pritožnika
Toženkino vlaganje pravnih sredstev proti gradbenemu dovoljenju je bilo posledica želje preprečiti nastajanje hrupa s sosednje parcele, ne pa njenega namena škodovati tožniku kot investitorju.
ZUS-1 člen 59, 59/2-2, 75, 75/2. Uredba Sveta (EGS)št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 30, 30/2b. Uredba Sveta (EGS) št. 2459/93 z dne 2. 7. 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta EGS št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 142, 142/1d, 151, 151/1.
dovoljena revizija - določanje vrednosti carinskega blaga - transakcijska vrednost podobnega blaga - definicija podobnega blaga - uskladitev cen blaga zaradi vplivov komercialne ravni in količin
Ugotovitev, da se blago uvršča v isto ali podobno tarifno oznako ne zadostuje za zaključek, da blago omogoča tudi izpolnjevanje enakih funkcij kot vrednoteno blago in da je blago, ki se primerja z vrednotenim blagom, zamenljivo po trgovski plati, kar je bistvena zahteva, ki izhaja iz definicije podobnega blaga.