ZPPSL člen 144, 144/1, 144/2. ZPP (1977) člen 212, 212-4.
stečajni postopek - prerekane terjatve - napotitev na pravdo - prekinitev pravdnega postopka - predlog za nadaljevanje postopka - rok - zavrženje tožbe
Če je stečajni senat napotil upnika da začne postopek pred sodiščem zaradi ugotovitve prerekane terjatve, postopek na plačilo omenjene terjatve pa je bil prekinjen po 4. točki 212. člena ZPP, mora upnik predlagati nadaljevanje postopka v 15 dneh. Če rok zamudi, sodišče tožbo zavrže.
ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS04799
ZOR člen 154, 154/2, 154/7, 199, 200, 200/1, 200/2.URS člen 15, 15/3, 25, 35, 39, 39/2. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/1, 10/2. Kodeks novinarjev RS člen 2.
povrnitev škode - denarna odškodnina - varstvo osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - javna glasila - neresnična in žaljiva obdolžitev - preverjanje informacije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Le informacija, ki je resnična, lahko izpolni svoje poslanstvo v duhu omenjene človekove pravice oziroma svoboščine in takšno novinarjevo ravnanje je odgovorno in moralno. Do takšne informacije se mora novinar dokopati, če je to le mogoče. To mu nalaga tudi njegov stanovski kodeks (2. člen Kodeksa novinarjev Republike Slovenije z dne 29.11.1991). Najpreprostejši način je seveda (po načelu starih Latincev audi alteram partem) povprašati tistega, o katerem namerava novinar pisati, če je seveda to mogoče. In ne nekoga oblatiti, potem pa naj se ta opere sam. Le v primerih, če novinar kljub svoji skrbnosti nikakor ne more priti do dokazov o kakšnem dejstvu, sme o njem pisati na podlagi dosegljivih informacij. Če se te pozneje izkažejo kot neresnične in s tem tudi informacija, ki jo je posredoval sam, je mogoče terjati v morebitnem civilnem sodnem postopku tehtanje javnih in zasebnih interesov, svobode izražanja in osebnostnih pravic.
Med preverljivo pa nepreverjeno informacijo, ki pomeni žaljivo neresnično obdolžitev, in tako storjenim posegom v osebnostno pravico ne gre iskati sorazmernosti.
ZDen člen 9, 63. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
upravičenci - uveljavljanje pravic - ugotovitev državljanstva - zahteva in odločba
Članstvo v Kulturbundu se lahko dokazuje tudi z listinami, ki so arhivsko gradivo, stranka pa ima pravico dokazovati nasprotno od tistega, kar izhaja iz takšnih listin. Pri osebah nemške narodnosti se nelojalnost domneva, breme dokazovanja nasprotnega nosi tisti, ki se z njo ne strinja.
upravičenec do denacionalizacije - sklenitev pravnega posla - grožnja, sila ali zvijača državnega organa ali predstavnika oblasti - nacionalizacija dela nepremičnine
Do nacionalizacije celotne nepremičnine je prišlo po sili zakona o nacionalizaciji in nacionalizacija je bila ugotovljena s pravnomočno odločbo z dne 16.11.1959. Ni šlo torej za silo, ki bi jo nedopustno protipravno izvajal državni ali oblastveni organ, marveč za rezultat takratne družbene ureditve in zakonodaje.
Gotovo je nagnil predlagateljevega očeta splet okoliščin, da se je odločil za prodajo, in med temi tudi ekonomski dejavniki, vendar ni šlo za ravnanje takratne (občinske) oblastne strukture, ki bi prisililo predlagateljevega očeta v obravnavano pogodbo. Le takšna prisila bi lahko pomenila takšno napako njegove volje, da bi bila vprašljiva veljavnost pogodbe.
RAZLASTITEV - DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI POSTOPEK
VS13044
ZDen člen 2, 2/1, 4, 9, 9/1, 32, 32/3. Zakon o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev člen 7, 21.ZUP člen 125, 125/2, 261.
vrnitev premoženja - vrnitev stvari - upravičenci - zahteva prevzemnika pravice uporabe
Pri izročitvi zemljišča občini po odločbi na podlagi določb 7. in 21. člena ZPLPDP ne gre za primer iz 4. člena ZDen. Tudi po določbi 3. odst. 32. čl. ZDen je po mnenju sodišča mogoča vrnitev podržavljenega nezazidanega stavbnega zemljišča le upravičencu, ki mu je bilo zemljišče podržavljeno, ne pa tistemu, ki je pravico uživanja oz. pravico uporabe kupil ali kako drugače pridobil od prejšnjega lastnika, ki jo je z odtujitvijo tudi izgubil (21. člen ZPLPDP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS04804
ZPP (1977) člen 77, 77/1, 83, 83/1.ZZZDR člen 92, 92/2. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 7.URS člen 8, 53, 53/3, 56.
zahteva za varstvo zakonitosti - paternitetni spor - ugotovitev očetovstva po smrti domnevnega očeta - sposobnost biti stranka v postopku - poprava tožbe - pasivna legitimacija dedičev - pravica otroka do posebnega varstva in skrbi - načelo oficialnosti - pravica otroka do osebne identitete
Res je, da je bil toženec mrtev že ob vložitvi tožbe in bi pooblaščenec tožeče stranke moral vedeti, da mrtva fizična oseba ne more biti pravdna stranka. Vendar lahko pride v primeru, ko je domnevni oče mrtev, tudi do izjemnih procesnih situacij, zaradi katerih bi utegnilo biti otroku onemogočeno ugotavljanje očetovstva - tako tudi v primeru, ko umrli domnevni oče nima (drugih) dedičev - če sodišče ne uporabi ustavnih določil o posebnem varstvu otroka in tako zaščiti otrokove premoženjske in osebnostne pravice. Zato bi moralo sodišče v skladu s prvim odstavkom 83. člena ZPP zahtevati od tožnice, naj tožbo popravi tako, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka, v našem primeru z dediči domnevnega očeta.
V zvezi s trditvijo o zmotni uporabi materialnega prava je treba ugotoviti, da sodišči prve in druge stopnje na podlagi določila 28. člena ZTLR, ki določa roke za priposestvovanje nepremičnine, nista mogli šteti, da je tožnik dokazal ustrezno dobo dobroverne posesti. Zato mu tudi nista mogli nuditi pravnega varstva, ki gre po določilu 37. člena ZTLR lastniku zemljišča.
Ker je tožnik navedel kot podlago za tožbo priposestvovanje, je njegovo zatrjevanje o tem, da je bila meja med spornimi parcelami določena leta 1932, da se odtlej ni spreminjala in da bi jo bilo treba samo prenesti iz katastrskega operata v naravo, brez pomena. Če meja ne bi bila sporna in bi jo bilo mogoče prenesti v naravo po določilu 33. člena Zakona o zemljiškem katastru (ZZKat, Ur. list SRS, št. 16/74 in 42/86), ne bi bil potreben sodni postopek po pravilih nepravdnega, oziroma kasneje pravdnega postopka.
začasna odredba - varstvo ustavnih pravic - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti
Samo, če gre za dejanje, ki še traja, sodišče lahko izda začasno odredbo po uradni dolžnosti (čl. 69/3 ZUS), kar pomeni, da glede na zatrjevane okoliščine primera po potrebi tudi samo - do stopnje verjetnosti - preskrbi dokaze za ugotovitev potrebe za njeno izdajo. V vseh ostalih primerih mora verjetno izkazati pogoje za začasno odredbo tožnik ob vloženi zahtevi.
V zahtevi za izdajo začasne odredbe mora tožnik verjetno izkazati tako potrebo za odvrnitev hujših posledic, kot tudi obstoj pravnega razmerja glede na konkretno dejanje, katerega zakonitost je izpodbijana v upravnem sporu po 3. odstavku 1. člena ZUS.
splošni zavarovalni pogoji - obveznosti zavarovalnice - izplačilo odškodnine ali dogovorjene vsote - rok za izplačilo - skrbnost dobrega strokovnjaka - zamudne obresti
V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik izpolnil v celoti in pravočasno vse svoje obveznosti, tožena stranka pa je bila ves čas pasivna in si, čeprav so ji to narekovali profesionalna skrbnost (drugi odstavek 18. člena ZOR), načelo vestnosti in poštenja (12. člen ZOR), zlasti pa stroga določba 919. člena ZOR, v času teka roka iz petega odstavka 15. člena AK-92/XI in kasneje po izteku tega roka še roka iz prvega odstavka 919. člena ZOR, ni prav z ničimer prizadevala za razjasnitev okoliščin, relevantnih za obstoj in višino njene obveznosti. Po ugotovitvah obeh sodišč pa tožena stranka v štiriinštiridesetih dnevih ni storila niti tega, da bi ugotovila vrednost ukradenega vozila, kar bi, kot sta ugotovili obe sodišči, ob upoštevanju dejstva, da ima pregled nad cenami rabljenih in novih avtomobilov, brez dvoma (in brez posebnih težav) lahko storila. Ob takem poteku dogodkov tožena stranka povsem neutemeljeno vztraja pri zahtevi, da se ji tudi v obravnavanem primeru prizna olajšava iz drugega odstavka 919. člena ZOR.
nezgodno zavarovanje - izplačilo zavarovalne vsote - pravila vračanja - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - pobot - splošni pogoji za pobotanje terjatev - narava terjatev iz zavarovalne pogodbe - odškodninske terjatve
Zavarovalnica je na podlagi pogodbe o nezgodnem zavarovanju in izvedeniškega mnenja sama določila zavarovalnino. Če je sama ocenila zavarovalno vsoto in jo nato izplačala, je ne more zahtevati nazaj. V 211. členu ZOR, ki določa pravila vračanja v primeru neupravičene pridobitve, je namreč določeno, da tisti, ki kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati vračila, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili.
Tožena stranka je strokovnjakinja na področju zavarovalništva in če je bila v dvomu glede zavarovalne vsote, ki jo je izplačala, bi si morala pridržati pravico zahtevati nazaj izplačani denar ali vsaj del izplačanega zneska.
ZPre člen 11, 11/4, 43, 49, 55, 55/1, 56, 56/2. ZTVP člen 161, 161/2, 170, 170/3.ZOR člen 74, 74/3.
pravni interes - ugovor - nadzor nad potekom ponudbe za odkup - javna ponudba za odkup delnic - izid ponudbe za odkup - ugotovitev neuspešnosti ponudbe za odkup delnic - pritožba zoper odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev
Agencija bi lahko ugotovila neuspešnost ponudbe za odkup delnic izdajatelja šele s pravnomočnostjo odločbe vlade o odklonitvi dovoljenja k nameravanemu prevzemu delnic izdajatelja. Šele tedaj bi namreč možnost odklonitve dovoljenja k nameravanemu prevzemu omenjenih delnic kot negotovo dejstvo postala gotovo dejstvo, s čimer bi bil izpolnjen razvezni pogoj, ki bi upravičeval agencijo izdati odločbo po 43. členu ZPre. Če je Agencija neuspešnost ponudbe za odkup delnic ugotovila prezgodaj, njena odločba pa je postala pravnomočna, je s tem postala neizpodbojna ne glede na izid upravnega spora, v katerem izpodbija ponudnik odločbo, s katero je vlada odklonila izdajo dovoljenja za prevzem.
Pravni interes kot procesna predpostavka je upošteven tudi v pritožbenih postopkih, v katerih preizkuša sodišče zakonitost odločb agencije.
upravni postopek - pomanjkljiva presoja pritožbenih navedb - prometni davek
Če so v odločbi davčnega organa navedeni le davčni predpisi - Zakona o prometnem davku in Zakona o dohodnini, ni pa ugotovljeno dejansko stanje, na katerega so predpisi uporabljeni, je taka odločba pomanjkljiva in ne vsebuje vseh predpisanih sestavin, kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka iz 2. odstavka 209. člena in 2.
odstavka 245. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.
Po ZPP nobena stranka ne more zahtevati od sodišča, da namesto nje do skrajnosti išče materialno resnico, ker to načelo ni samo sebi namen, marveč je pot za dosego cilja: nudenje pravnega varstva pravdnim strankam in s tem vzpostavitev pravnega reda. Sodišče mora pri vodenju postopka upoštevati še druga načela, med njimi načelo, da morata stranki pošteno uporabljati pravice, ki jima gredo po zakonu o pravdnem postopku in da morata omogočiti sodišču, da ob smotrni izrabi časa in sredstev pravočasno opravi svojo nalogo.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - konkurenca objektivne in krivdne odgovornosti - nevarna stvar - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - otrok kot oškodovanec
Kadar je v nesreči prizadet otrok, obravnava vprašanje, ali je njegovo ravnanje vzrok prometne nesreče oziroma ali je njegovo ravnanje dogodek, katerega voznik ni mogel pričakovati ali odvrniti, ne pa vprašanje krivde v običajnem pomenu besede. Sodišči sta pravilno upoštevali, da je motorno vozilo nevarna stvar in je zato imetnik motornega vozila odgovoren po objektivnem načelu za škode, ki jih povzroči tretjim, če ti niso obenem udeleženci v prometni nesreči kot imetniki motornih vozil.
lastninjenje in privatizacija nacionaliziranih stanovanj - denacionalizacija - pravica imetnika stanovanjske pravice do privatizacijskega nadomestila - zavezanec za plačilo nadomestila - pasivna legitimacija - denacionalizacija - revizija - sprememba sodbe
Sodišče druge stopnje je zmotno uporabilo prvi odstavek 126. člena SZ, ko je odločilo, da je tožena stranka, ki je bila po nespornem stanju (po navedbah tožene stranke, ki jim tožeča stranka ni nasprotovala) ob koncu glavne obravnave še "začasni " lastnik stanovanja na podlagi drugega odstavka 113. člena SZ, tožeči stranki dolžna izplačati zahtevano odpravnino. Tožeča stranka namreč še ni pridobila zahtevka nasproti toženi stranki, kakršnega je postavila v tej pravdi. Pravnomočna odločba v denacionalizacijskem postopku bo šele dala odgovor na vprašanje, ali je tožena stranka dolžna izplačati tožeči stranki odpravnino. Za odpravnino bo lahko pasivno legitimirana le v primeru pravnomočne zavrnitve zahteve za denacionalizacijo.
tožba - subjektivna sprememba tožbe - pravno nasledstvo občin - sposobnost biti stranka v postopku - poprava tožbe
Če je v tožbi naveden nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, lahko sodišče zahteva od tožnika, naj popravi v tožbi, kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka (83. člen ZPP).
SZ člen 117, 129, 129/2, 129/3, 157. ZSR člen 10, 41.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - pridobitev stanovanjske pravice - hišniško stanovanje
Da kljub temu, da gre za hišniško stanovanje, stanovanjska pogodba z dne 12.7.1971 govori tudi o stanovanjski pravici, pa je le v korist tožeče stranke. V korist zato, ker lahko v stanovanju, ne glede na zahteve iz 157. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št.
18/91 in 21/94 - v nadaljevanju SZ), še nadalje prebiva. Ni pa s tem pridobila pravice, da od nekdanjega stanodajalca zahteva odkup stanovanja po 117. členu SZ. Zaradi imetništva stanovanjske pravice ji pripadajo le upravičenja iz 2. in 3. odstavka 129. člena SZ.
imenovanje predsednika sodišča - zavrnitev kandidature
Le s pavšalnimi navedbami, ne da bi bile podrobno razčiščene konkretne okoliščine glede kriterijev, ki jih določa ZSS za ugotovitev, ali kandidat ima strokovno znanje in sposobnosti za opravljanje sodniške službe oz. izpolnjuje pogoje za napredovanje in za ugotovitev, ali ima sposobnost opravljanja nalog vodstvenega mesta, če je sodnik imenovan na takšno mesto (7. točka 1. odstavka 29. člena ZSS), v zvezi s kandidaturo za predsednika okrožnega sodišča, tožena stranka ne more samo na tej podlagi zavrniti to kandidaturo.