Predvsem pritožbeno sodišče meni, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopka s tem, ko je samo ugotavljalo utemeljenost pobotnega ugovora tožene stranke glede plačila pogodbene kazni zaradi kršitve pogodbe o ekskluzivni prodaji. Glede na to, da je za znesek 17.247.251,76 SIT na Okrožnem sodišču v L. že izšla prvostopna sodba, ki še ni pravnomočna, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo pobotni ugovor tožene stranke za ta znesek glede na litispendenco.
Če dolžnik zatrjuje, da je dejansko terjatev upnika prenehala za višji znesek, kot pa je znesek, za katerega je upnik umaknil izvršilni predlog, bo moral to uveljavljati s posebnim ugovorom po izteku roka (56. čl. ZIZ), o katerem pa odloča sodišče prve stopnje samo.
nepremoženjska škoda - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo pravnim osebam
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, da Zakon o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR), ki je veljal v času zatrjevanega nastanka nepremoženjske škode, ni izrecno predpisoval denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo pravnim osebam (kot to sedaj Obligacijski zakonik) ter da tudi sodna praksa ni bila naklonjena priznavanju denarne odškodnine za tovrstno škodo tem osebam. Kot izhaja iz načelnega pravnega mnenja občne seje Vrhovnega sodišča Slovenije, z dne 16.12.1993, pravna oseba po prejšnji ureditvi ni bila upravičena zahtevati denarne odškodnine za (sicer protipraven poseg) v njeno nepremoženjsko sfero, torej za okrnitev ugleda ali dobrega imena. Takšno stališče izhaja tudi iz določb Vrhovnega sodišča Slovenije, opr. št. II Ips 586/92 in III Ips 42/993. Pritrditi je sicer pritožniku, da zgolj navedeno samo po sebi še ne more biti tehten razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - računanje dobe
Tako po določbah ZTLR kot ODZ sta predpostavki pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem dobra vera in dvajsetletna posest. Po obeh predpisih se v priposestvovalno dobo všteva čas, ko so predniki sedanjega posestnika imeli stvar v posesti kot dobroverni posestniki (drugi odstavek 30. člena ZTLR). Vendar to ne pomeni, da mora biti slednji posestnik dedič prejšnjega posestnika. Gre za posestno nasledstvo, ki ima lahko temelj bodisi v univerzalnem, bodisi v singularnem nasledstvu. Z drugimi besedami, v priposestvovalno dobo se všteje čas, ko so posestniki predniki sedanjega dobrovernega posestnika imeli stvar v posesti kot dobroverni posestniki.
Upravnikov zahtevek na povrnitev stroškov upravljanja, ki jih je ta vplačal posameznim distributerjem na podlagi pogodbe o opravljanju storitev upravljanja, zastara v splošnem petletnem zastaralnem roku.
izločitvena pravica v stečajnem postopku - prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku - poprava prijave izločitvene pravice - predhodni preizkus prijavljene terjatve - predhodni preizkus prijavljene izločitvene pravice - odločanje v mejah postavljenega zahtevka - vmesni ugotovitveni sklep
Na podlagi prijave izločitvene pravice in po stečajnemu upravitelju podane izjave, da priznava prijavljeno izločitveno pravico, je sodišče prve stopnje izdalo tudi sklep, kakršnega je upnica v prijavi izločitvene pravice zahtevala, in je stečajni upravitelj prijavljeno pravico tudi priznal. Čim je tako, da je sodišče na podlagi prijave izločitvene pravice in izjave stečajnega upravitelja izdalo odločbo, ki je postala pravnomočna, ni zakonske podlage za to, da se prijava izločitvene pravice (upnikova vloga) vrača v popravo.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - načelo stroge formalne legalitete - odstop od terjatve
V izvršilnem postopku velja načelo stroge formalne legalitete, ki pomeni, da je sodišče, ki dovoljuje izvršbo, vezano na izvršilni naslov, tako glede predmeta, kot tudi glede upravičenca in zavezanca za izpolnitev, ki sta v njem navedena.
socialni spor - sodna taksa - zapadlost plačila sodne takse
Ker po izrecni določbi 2. odst. 12. člena ZST zapade taksa v socialnih sporih v plačilo z dnem, ko zapadejo v plačilo stroški postopka, je zastaranje plačila začelo teči šele prvi dan po pravnomočen odločitve o stroških, in ne, ko je bilo opravljeno posamezno procesno dejanje v smislu 4. člena ZST. V socialnih sporih gre za posebno ureditev nastanka taksne obveznosti. Ker od pravnomočnosti odločitve o stroških še ni potekel zastaralni rok dveh oz. štirih let, je bila taksa pravočasno odmerjena in ni nastopilo zastaranje plačila.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - NELOJALNA KONKURENCA
VSL0007549
ZVK člen 13, 13/2, 13/3, 13/3-5.
oblika telesa v vlogi funkcionalnosti izdelka – razločevalni element – nelojalna konkurenca – dejanja nelojalne konkurence - komercialna praksa – družbena morala
Eden od znakov razlikovanja je lahko tudi oblika telesa. Vendar pa oblika takrat, kadar je ta oblika zgolj v vlogi funkcionalnosti izdelka, ni razločevalni element v smislu 5. alineje 3. odst. 13. čl. ZVK. V takšnem primeru oblika izdelka namreč ni niti označba niti podatek, ki bi opredeljevala ta izdelek glede na izvor, način proizvodnje, količine, kakovosti ali drugih lastnosti blaga.
S sklicevanjem na evropski patent, ki tožeči stranki za Slovenijo ni podeljen, tožeča stranka po eni strani ne more uspeti zato, ker se od proizvajalcev konkurenčnih izdelkov ne pričakuje, da bodo širom po svetu preverjali patentno zaščito izdelka, kateremu na določenem trgu konkurirajo, po drugi strani pa bi taka zahteva izvotlila zaščito po patentnem pravu.
V postopku z ugovorom proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne velja določba 57. člena ZIZ, razen v primeru, če dolžnik sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izpodbija samo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba.
izvršilni stroški - pravdni stroški - uspeh stranke v postopku - umik zahtevka
Tožeča stranka zahtevka ni umaknila takoj, ko je tožena stranka delno izpolnila zahtevek, zato je odločitev o nadaljnjih pravdnih stroških sodišča prve stopnje popolnoma pravilna.
Tožeča stranka opira svoj tožbeni zahtevek na določilo pogodbe, ki se v primeru prenehanja pogodbenega razmerja ne uporablja. Ker med strankama pa ni sporno, da je pogodba z odpovedjo tožene stranke prenehala veljati, tožbeni zahtevek tožeče stranke ni utemeljen.
pokojninsko in invalidsko zavarovanje - samostojni podjetnik
Ker tožnik - zavarovanec z opravljanjem svoje dejavnosti ni dosegal vsaj minimalne plače v RS, poleg tega je dejavnost opravljal le sezonsko (čiščenje snega), takšne dejavnosti ni mogoče šteti za njegov edini ali glavni poklic v smislu 17. člena ZPIZ-1. Zato niso bili izpolnjeni pogoji za spremembo naslova zavarovanja in njegovo vključenost v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 15. člena ZPIZ-1, v katero se vključijo (med drugim) samostojni podjetniki posamezniki, temveč je še vedno izpolnjeval pogoje za vključenost na podlagi 16. člena ZPIZ-1 kot zavarovanec - kmet.
Temeljna predpostavka za prisojo preživnine zakoncev je njegova nepreskrbljenost. (Ne) preskrbljenost zakonca pa je pravni standard, ki zahteva ocenjevanje okoliščin in tehtanje razmer v vsakem posameznem konkretnem primeru posebej.
Določbo 3. odst. 3. člena ZDSS-1, ki določa, da o pritožbah zoper odločbe Višjega delovnega in socialnega sodišča odloča Vrhovno sodišče RS, je mogoče uporabljati izključno v povezavi z določbami o pritožbi iz 2. odst. 30. člena ZDSS-1 in o pritožbi iz 3. odst. 32. člena ZDSS-1, torej glede na z ZDSS-1 na novo uvedenima procesnima institutoma popolne pritožbene obravnave ter dopuščene revizije. V kolikor pa se stranka pritoži zoper drugostopenjski sklep sodišča, ki je pravnomočno odločilo o zadevi, pa to redno pravno sredstvo ni dopustno in ga v skladu z 343. členom ZPP zavrže predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. Ker se tožnik pritožuje prav zoper sklep pritožbenega sodišča, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito zavrglo takšno pritožbo, saj ni šlo za primer iz 2. odst. 30. člena oz. iz 3. odst. 32. člena ZDSS-1.
Zahteva za povrnitev pravdnih stroškov je utemeljena prav na pripoznavi tožbenega zahtevka in zato taka zahteva ne pomeni, da pripoznanje tožbenega zahtevka ni jasno in brezpogojno.
Moker parket v telovadnici, kjer je koncentracija igralcev usmerjena v igro, gibanje igralcev pa je običajno tek v športnih copatih, ki na mokrem še posebej drsijo, je nevarna stvar.
KZ člen 16, 17, 16, 17. OZ člen 186, 186/1, 186, 186/1.
prištevnost - naklep - solidarna odgovornost
Nima prav pritožnik, da pravilo o solidarni odgovornosti velja samo v primeru, če sodišče ugotovi, da je škodo povzročilo več oseb skupaj in če ni mogoče določiti njihovega deleža pri povzročeni škodi. Kakor hitro sodišče ugotovi, da je škodo povzročilo več oseb skupaj, je odgovornost za škodo podana po 1. odst. 186. člena Obligacijskega zakonika in sodišče ni dolžno več ugotavljati, v kakšnem deležu je posamezni udeleženec k njenemu nastanku prispeval. Ker je sodišče prve stopnje z gotovostjo ugotovilo tudi obstoj splošnih predpostavk odškodninske odgovornosti (protipravnost, vzročna zveza in škoda) in to, da sta h pretrpljenemu strahu oškodovanca prispevala oba obtoženca, je tedaj na mestu zaključek, da obtoženca solidarno odgovarjata za celoten, po višini prisojeni obseg škode iz naslova pretrpljenega strahu.