STANOVANJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS10401
ZZK člen 101, 101/1. ZSR člen 68, 68/5.SZ člen 8, 116, 116/1.
izbrisna tožba - preureditev podstrešja v stanovanje - zavezovalen in razpolagalen pravni posel - vknjižbeno dovoljenje veljavnost pravnega posla - pridobitev lastninske pravice na podlagi pogodbe - originarna pridobitev lastninske pravice - skupni prostori
Niti stanovanj niti lastninske pravice na njih v času sklepanja pogodbe leta 1988 ni bilo, vendar so se in so se tudi lahko bodoča razmerja že urejala. Zato se je občina pravno veljavno zavezala, da bo investitorju omogočila pridobitev lastninske pravice na zgrajenem podstrešju. Oddaja nezazidanega spornega podstrešja za gradnjo stanovanjski zadrugi je pomenila tudi, da je podstrešje, ki je bilo do takrat v sklopu skupnih prostorov večstanovanjske hiše v družbeni lastnini, to lastnost izgubilo. Ker je bilo oddano za izgradnjo stanovanja, funkcije skupnega prostora na njem ni bilo več mogoče veljavno izvajati, in to neodvisno od volje takratnih imetnikov stanovanjske pravice in etažnih lastnikov. Odločilno je, da je bilo tudi sporno podstrešje zajeto v planu stanovanjske skupnosti, da je torej šlo za situacijo iz petega odstavka 68. člena ZSR. Niti v 116. členu SZ niti v 8. členu SZ pa ni podlage, da bi samo z uveljavitvijo SZ funkcijo skupnega prostora ponovno pridobilo. Zato je pravilno stališče, da je občina v letu 1999 z izdajo vknjižbenega dovoljenja le izpolnila svojo pogodbeno obveznost.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - sodna odločba - izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe
Ker dolžnost podati zemljiškoknjižno izjavo volje, ki je navedena v odločbi, ki je izvršilni naslov, velja za izpolnjeno s pravnomočnostjo te odločbe (prvi odstavek 283. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju), sta toženca lastninsko pravico pridobila s pravnomočnostjo te odločbe. Zemljiškoknjižni vpis z dne 15.3.2001 tako temelji na sodni odločbi kot posrednem pravnem temelju. Ob materialnopravni pravilnosti vpisa s predmetno tožbo ni mogoče sanirati nepravilnosti ob vknjižbi v postopku popravljanja zemljiških knjig za območje tedanjega Temeljnega sodišča v Kopru, Enote v Piranu.
ZZK (1930) paragraf 60, 61, 62, 63.ZDen člen 33, 33/1.
hipoteka – zaznamba vrstnega reda za pridobitev hipoteke – pričakovalne pravice
Ker je obravnavana zaznamba namenjena varstvu vrstnega reda, za katerega je pomemben le odnos prejšnjega in poznejšega nastanka istovrstnih stvarnih pravic, se pravni učinek te zaznambe izčrpa že s tem, da se za omejeno dobo zagotovi takšna nadrejenost dane stvarne pravice. Dan zaznambe vrstnega reda zato nima pomena za odločilno vprašanje, katerega dne je bila zaznamovana hipoteka pridobljena (in ali je ta napočil pred uveljavitvijo ZDen).
Pričakovanje, ki je pravno varovano (pričakovalna pravica), nastane osebi, ki ima konkreten zahtevek za pridobitev določene pravice, temelječ na veljavnem pravu in uveljavljeni sodni praksi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0010546
ZOR člen 148, 148/1, 148/2.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pravni naslov - pridobitni način – izbrisna tožba – stvarna legitimacija – pogodbeno razmerje – zavezovalni posel – razpolagalni posel
Pomembno je, da je tožnica v tem postopku s tožbo zahtevala od tožencev izstavitev listine za vknjižbo njene lastninske pravice na parcelah, vpisanih v vl. št. 57. k.o. ... in da se v oporo uveljavljanemu zahtevku ni sklicevala na morebitno originarno pridobitev zatrjevane pravice, temveč je obstoj slednje utemeljevala s pravnoposlovno (obligacijskopravno) podlago. Zato bi lahko tožnica s takim svojim zahtevkom zoper tožence kot zemljiškoknjižne lastnike uspela le, če bi bila v pogodbenem razmerju z njihovim pravnim prednikom, ki bi se njej zavezal opraviti razpolagalni posel. Vendar je bila tožnica v pogodbenem razmerju le z izročevalcema, od katerih je po izročilni pogodbi z dne 3.4.1991 prevzela med drugim tudi nepremičnino, ki je predmet tega spora. Pravkar navedena izročilna pogodba, ki zavezuje k izročitvi sporne nepremičnine tožnici le izročevalca kot pogodbeni stranki (in ki tudi nista doslej izposlovala vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja glede sporne nepremičnine), pa ni zavezovalni posel in s tem pravni naslov, ki bi tožnico upravičeval zahtevati izstavitev zemljiškoknjižne listine (izvedbo razpolagalnega posla) od tožencev oziroma njihovega pravnega prednika, s katerimi ni v nobenem obligacijskopravnem razmerju.
IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS0010083
SPZ člen 137, 137/1, 147, 147/3, 154, 154/1.ZIZ člen 207, 207/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - zastavna pravica na nepremičnini - razlaga zakona - načelo publicitete - prenehanje hipoteke - načelo akcesornosti - posledice neizbrisane hipoteke
Upnik ima pravico izpodbijati z njegovo terjatvijo tekmujoče terjatve drugih upnikov, ki so zavarovane z isto nepremičnino. Načelo javnosti, pojmovano tako, kot ga razumeta sodišči prve in druge stopnje, torej absolutno, bi izničilo možnost izbrisa hipoteke, se pravi drugi in tretji odstavek 154. člena SPZ.
V tretjem odstavku 5. člena zastavne pogodbe so zastavitelji izrecno pooblastili zastavnega upnika, da izvede vknjižbo zastavne pravice. Taka pogodbena določba pomeni jasno in nedvomno izjavo zastaviteljev o njihovem pristanku na vknjižbo zastavne pravice, saj pooblastitve brez takega pristanka že po logiki same stvari sploh ne more biti. Zato je materialnopravno zmotno stališče zahteve, da navedena pogodbena določba ne zadošča za vknjižbo.
Neutemeljeno je sklicevanje zahteve na akcesornost zastavne pogodbe oziroma njeno povezanost z nastankom zavarovane terjatve. Ta odvisnost oziroma povezava je pri maksimalni hipoteki manjša in drugačna, kot pri klasični hipoteki. Drugačno razumevanje bi namreč pomenilo, da bodočih in/ali pogojnih terjatev sploh ni mogoče zavarovati z zastavno pogodbo, ker (še) ni terjatve, ki naj bi se zavarovala. Izničilo bi torej samo maksimalno hipoteko kot institut najbolj primernega zavarovanja bodočih in pogojnih terjatev, katerih višina ob dogovoru še ni znana.
zahteva za varstvo zakonitosti - vknjižba izbrisa zastavne pravice - izbris zaznambe izvršbe - obvestilo izvršilnega sodišča - materialnopravne predpostavke za dovolitev vpisa - pristojnost zemljiškoknjižne referentke - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti
Za izbris zaznambe izvršbe je potrebna listina, ki dokazuje, da je bil sklep o izvršbi razveljavljen oziroma spremenjen tako, da je bil predlog za izvršbo zavrnjen oziroma zavržen ali da je bila izvršba ustavljena (90. člen ZZK-1). Listina, ki dokazuje navedeno, je obvestilo izvršilnega sodišča s priloženim sklepom tega sodišča. Listine, na katere se je oprlo zemljiškoknjižno sodišče pri sporni odločitvi o izbrisu zaznambe izvršbe in (posledično) izbrisu zastavne pravice, po vsebini ne ustrezajo navedenemu pogoju, saj ne vsebujejo ničesar v zvezi s sklepom o izvršbi opr. In 208/2003 z dne 5.12.2003, ki je bil podlaga za zaznambo sklepa o izvršbi in posledično za vknjižbo zastavne pravice pod Dn. št. 8133/2003. Ker prvostopenjsko sodišče pri odločanju o predlogu ni upoštevalo pogojev za dovolitev spornih izbrisov, saj se je oprlo na neustrezne listine, namesto na listine, ki bi ustrezale 90. členu ZZK-1, je v tem delu odločitve zmotno uporabilo materialno pravo.
ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - pravno poslovna pridobitev - pravni naslov - pridobitni način - vpis v zemljiško knjigo - izbrisna tožba
Po pravnih pravilih ODZ je bil za pridobitev lastninske pravic potreben tako pravni naslov kot pridobitni način. Z vpisom v zemljiško knjigo je pridobil lastninsko pravico na sporni nepremičnini pravni prednik tožene stranke. Neskladje med resničnim dejanskim stanjem in vpisom v zemljiško knjigo zaradi nepravilnosti v pravnem temelju vpisa bi se reševalo z izbrisno tožbo, ki pa ni bila vložena.
IZVRŠILNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - STVARNO PRAVO
VS09272
ZIZ člen 59, 60, 64, 65, 167, 170, 170/1, 170/2. ZTLR člen 21, 63, 64.ZZK člen 1, 5.ZZZDR člen 51, 51/2, 54, 56.
nedopustnost izvršbe - izločitvena tožba - izvršba na nepremičnino - nepremičnina kot skupna lastnina zakoncev - originarna pridobitev lastninske pravice - vpis lastninske pravice zakonca v zemljiški knjigi - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobrovernost upnika - hipoteka - pridobitev zastavne pravice z zaznambo sklepa o izvršbi - narava izterjevanega dolga
Pravica do poplačila terjatve, ki jo je upnik pridobil z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, nima prednosti pred na originaren način pridobljeno lastninsko pravico na nepremičnini v zemljiško knjigo nevpisanega zakonca.
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS09034
ZIP člen 251b, 251c. ZTLR člen 63, 64.ZZK člen 1, 5.ZOR člen 12, 18.
zastavna pravica - hipoteka - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobrovernost - načelo vestnosti in poštenja - skrbnost
Tožena stranka zanesljivo ni imela nobenega povoda za dvom v verodostojnost in pristnost zemljiškoknjižnega stanja kot odraza resničnih pravnih razmerij, ki bi omajal njeno dobrovernost in ki sta jo sodišči prve in druge stopnje materialnopravno pravilno presodili z uporabo meril vestnosti in poštenja iz določb 12. člena tedaj veljavnega ZOR ter meril skrbnosti iz določb 18. člena istega zakona.
Ustavno sodišče je v odločbi Up-128/03 presodilo, da se na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero lahko sklicuje tisti, ki je na tej podlagi pridobil veljavno pogodbeno zastavno pravico (hipoteko) na nepremičnini (in da to ne velja le v primeru, ko je upnik pridobil zastavno pravico šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi v izvršilnem postopku).
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS08737
ZTLR člen 21, 63, 64.ZIZ člen 50, 54, 56, 64, 64/1, 144, 173, 251.ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 54.
načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic - tožba na nedopustnost izvršbe - izločitvena tožba - dobra vera - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - nepremičnina v skupni lasti zakoncev - vpis lastninske pravice zakonca v zemljiško knjigo - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev zastavne pravice z zaznambo sklepa o izvršbi
Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se lahko sklicuje tisti, ki je na tej podlagi pridobil veljavno pogodbeno zastavno pravico (hipoteko) na nepremičnini; to pa ne more veljati v primeru, ko je upnik pridobil zastavno pravico šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi v izvršilnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS40834
ZIZ člen 271, 271/1, 273, 273/1.ZPP člen 181, 181/2.ZZK člen 101, 101/1.
pravni interes - izbrisna tožba - začasna odredba - ugotovitvena tožba - zemljiška knjiga - vknjižba - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - vpis pravice
Z začasno odredbo, katere vsebina je prepoved odtujitve ali obremenitve dolžnikovih nepremičnin (2. točka 1. odstavka 271. člena in 2. točka 1. odstavka 273. člena ZIZ), se dolžniku zgolj prepove odtujitev (ali obremenitev) nepremičnin. Z začasno odredbo upnik ne pridobi pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo. Vknjižena prepoved odtujitve (in obremenitve) predstavlja zgolj oviro za vpis (5. točka 1. odstavka 86. člena ZZK), če je prepoved obstajal v času vložitve zemljiškoknjižnega predloga. Če (še) ni, potem tudi z začasno odredbo izrečena prepoved odtujitve (ali obremenitve) ne učinkuje.
Če se lahko vloži ugotovitvena tožba na temelju posebnega predpisa, ni potrebno zatrjevati pravnega interesa, razen če bi tega nemara ne zahteval posebni predpis sam (2. odstavek 181. člena ZPP). Z na temelju začasne odredbe v zemljiško knjigo vpisano prepovedjo odtujitve ali obremenitve upnik (iz začasne odredbe) ne pridobi materialnopravne pravice. Zato tudi morebitna kršitev prepovedi ne pomeni, da obstaja materialnopravni razlog za neveljavnost tiste vknjižbe, ki nasprotuje na temelju začasne odredbe vpisani prepovedi odtujitve ali obremenitve. Izbrisna tožba je neutemeljena (1. odstavek 101. člena ZZK).
pridobitev lastninske pravice - izbrisna tožba - pravni posel - vknjižba lastninske pravice - pravni naslov - listine, ki so podlaga za vpis
Če zemljiškoknjižno sodišče napačno interpretira listino, ki je pravni naslov za pridobitev lastninske pravice, je ustrezno pravno sredstvo zoper takšno vknjižbo izbrisna tožba, ne pa tožba na ugotovitev lastninske pravice.
vpis v javno knjigo - zemljiška knjiga - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini
Vknjižba lastninske pravice na nepremičnini je možna le na zemljišču ali stavbi, katere identiteta je ugotovljena z upravno odločbo, temelječo na ustrezni geodetski opredelitvi, pri čemer je katastrsko stanje podlaga za ustrezen vpis v zemljiško knjigo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - DRUŽINSKO PRAVO
VS08259
ZOR člen 18.ZZK člen 5, 5/4.ZZZDR člen 54.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - razpolaganje s skupnim premoženjem - vpis skupnega premoženja v zemljiški knjigi - nedopustnost izvršbe - ustanovitev zastavne pravice - publicitetno načelo - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo je uzakonjeno v četrtem odstavku 5. člena Zakona o zemljiški knjigi, po njem pa ne sme trpeti škodljivih posledic tisti, ki se je v pravnem prometu ob poštenem ravnanju zanesel na podatke o pravicah, vpisanih v zemljiško knjigo. Gre za enega od vidikov publicitetnega načela, po katerem se šteje, da je vse, kar je vpisano v zemljiški knjigi, resnično in pravno veljavno - in obratno, da se šteje, da tisto, kar ni vpisano v njej, tudi ne obstaja.
Zato se zakonec, ki ni poskrbel, da bi bila njegova zatrjevana pravica vpisana v javno knjigo, izpostavil nevarnosti, da bo kdo, ki se bo zanesel na podatke v zemljiški knjigi, pridobil kakšno pravico na nepremičnini.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS07928
ZOR člen 26, 28.ZZK člen 101, 101/1. ZTLR člen 24, 24/2.
obstoj pogodbe - sklenitev pogodbe - predmet pogodbe - pogodbena volja strank - notarski zapis pogodbe - izbrisna tožba - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - dobrovernost - priposestvovanje
Kadar med samima pogodbenikoma (obema tožencema) ni spora, da določena parcela ni bila predmet pogodbe, zapis tudi ta parcela v notarskem zapisu pogodbe kot zapis njune pogodbene volje ne more povzročiti, da pogodba nastane tudi glede te parcele. Zunanji izraz pogodbeno volje, ki pa je dejansko ni bilo, je sicer omogočil zemljiškoknjižni vpis lastninske pravice na sporni parceli na ime drugega toženca. Vendar je bila ta vknjižba materialnopravno neveljavna, ker do takega pravnega posla sploh ni prišlo. Revizijsko sklicevanje drugega toženca na dobro vero in načelo zaupanja v zemljiško knjigo je sklicevanje na pravno nepomembna dejstva o parceli, ki tudi po revidentovi izpovedi ni bila predmet pogodbe. Ker je tožnik na sporni parceli s priposestvovanjem pridobil lastninsko pravico že pred vknjižbo lastninske pravice na ime drugega toženca, je njegova izbrisna tožba utemeljena.
ZOR člen 532, 532/1.ZZK člen 17, 17/1.ZZK-1 člen 9, 150, 150/1.
predkupna pravica najemojemalca - prodaja nepremičnine tretjemu - razveljavitev in sklenitev prodajne pogodbe - vsebina tožnega zahtevka - vknjižba pravice predkupnega upravičenca - razveljavitev prenosa lastninske pravice v zemljiški knjigi
V primeru, da bi najemnik dosegel razveljavitev med najemodajalcem in tretjim (drugo toženko) sklenjene prodajne pogodbe in pa sklenitev prodajne pogodbe, katere predkupna pravica pa ni bila vpisana v zemljiško knjigo, bi najemnik niti po sklenitvi prodajne pogodbe ne mogel doseči vknjižbe lastninske pravice v svojo korist. Če se namreč vknjižba lastninske pravice v korist tretjega ne razveljavi, potem ostane kot lastnik vpisan v zemljiško knjigo tretji. Tudi če bi najemnik predlog za vknjižbo lastninske pravice oprl na prodajno pogodbo z najemodajalcem (ali pa na sodbo, ki bi nadomestila prodajno pogodbo), bi bila vknjižba zoper kot lastnika vknjiženega tretjega nedopustna. Vpisi so namreč dovoljeni le zoper osebo, na katero je ob času začetka zemljiškoknjižnega postopka že vpisana pravica, glede katere se bo izvršil nov vpis (prvi odstavek 17. člena ZZK; enako sedaj 9. člen in prvi odstavek 150. člena ZZK-1); ki pa je v tem primeru tretji, ne pa najemodajalec.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odločba državnega organa - priposestvovanje in prirast - naplavina - vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo - odločba geodetske uprave z delilnim načrtom
Pravnomočna odločba geodetske uprave z delilnim načrtom in naznanilnim listom (z določitvijo novih numeracij in površin) je lahko podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi (analogna uporaba določb 20. člena ZTRL).