STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016765
ZSKZ člen 14. SPZ člen 43. ZTLR člen 28, 72. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - lastninjenje - kmetijska zemljišča - pravica uporabe - društvo - lovska družina - zasebna lastnina - odplačna pridobitev lastninske pravice od fizične osebe
Revizija je bila dopuščena glede vprašanja, ali je v konkretnem primeru toženka (lovska družina) v času uveljavitve ZSKZ na nepremičninah, ki jih je pridobila od fizične osebe na neodplačen način, imela lastninsko pravico.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča
Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP bi sicer lahko bile okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča, vendar pa takih ravnanj sodišča v konkretnem primeru ni.
ukrep inšpektorja za delo - delo na črno - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker revident pravno vprašanje navezuje na obstoj določenih dejanskih okoliščin (da je najdena oseba pri revidentu opravljala delo na podlagi soglasja delodajalca, pri katerem je zaposlena za polni delovni čas), ki jih upravna organa in prvostopenjsko sodišče v okviru dejanskega stanja niso ugotovili, in na take okoliščine izpodbijana odločitev ni oprta, to vprašanje ni pomembno za odločitev v tej zadevi. Tudi sicer revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Zelo hude posledice kot pogoj za dovoljenost revizije morajo za revidenta izhajati prav iz odločbe, izpodbijane v konkretnem upravnem sporu. Ker v reviziji zatrjevane posledice ne izhajajo iz v tem upravnem sporu izpodbijane inšpekcijske odločbe, pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ZUS-1 člen 22, 22/2, 83, 83/1, 89. ZPP člen 86, 86/4, 367č.
zavrženje revizije - nedovoljena revizija - revizija brez pooblastila - revizija brez podpisa odvetnika - revizija, ki jo je vložil revident sam - začasna odredba
Ker odvetnik revizije ni podpisal (niti sopodpisal), niti ni na njej kako drugače označil, da kot odvetnik v zvezi z njo opravlja kakšno dejanje v postopku, in ker v spisu tudi ni pooblastila odvetniku za vložitev revizije, gre za revizijo, ki jo je vložil revident sam in ker pri tem ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, taka revizija ni dovoljena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007007
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-2, 445.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost - obvestilo o seji pritožbenega senata – kršitev kazenskega zakona – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Okoliščine, ki izključujejo obsojenčevo kazensko odgovornost (2. točka 372. člena ZKP), ne morejo biti novo zatrjevana dejstva glede očitanega ravnanja, ampak so to dejstva, ki se tičejo obsojenčevega subjektivnega odnosa do dejanja, njegovega zavedanja o protipravnosti storjenega dejanja ter njegove prištevnosti, ki sta jih nižji sodišči v postopku ugotovili in presodili.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - navadno sosporništvo - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ker sta torej toženki navadni sospornici v smislu 2. točke prvega odstavka 191. člena ZPP, seštevanje vrednosti po prvem odstavku 41. člena ZPP ne pride v poštev. Peti odstavek 367. člena ZPP pa za subjektivno kumulacijo v primeru navadnega sosporništva prav tako ne pride v poštev, zato se dovoljenost revizije presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP, torej po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
V konkretnem primeru je bila do začetka obravnavanja glavne stvari navedena zgolj skupna vrednost spornega predmeta (71.800 EUR). Gre za nediferencirano navedbo vrednosti spornega predmeta, ki po ustaljeni sodni praksi tega sodišča ne zadošča za dovoljenost revizije.
ZPP člen 181, 181/2, 205, 205/1-4. ZPPSL člen 144.
stečajni postopek - prerekanje terjatve - napotitev na pravdo - pravni interes za tožbo – nadaljevanje prekinjenega postopka - zavrženje tožbe
Napotilo Okrožnega sodišča na Ptuju je bilo v skladu s prvim odstavkom 144. člena ZPPSL, tožnica pa ni ravnala po njem, saj nadaljevanja prekinjenega postopka ni predlagala v petnajstih dneh.
Revizija se dopusti glede vprašanja, kdaj začne teči moratorij, za katerega Uredba o izvajanju ZJShemRS v 13. alineji 17. člena določa maksimalni rok 18 mesecev?
Dopuščena revizija - ali je pravna podlaga za zahtevek tožeče stranke določba 18. člena ZOZP ali določbe 271. in 274. člena ZPIZ-1 oziroma ali so določbe ZPIZ-1 glede na določbe ZOZP lex specialis.
OZ člen 190. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 146.
dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - obstoj okoriščenja - vrnitev davka na dodano vrednost (DDV) - popravek obračunanega DDV
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da na strani tožene stranke v obravnavanem primeru obstoji okoriščenje samo zato, ker naj bi ji zakonska ureditev omogočala možnost popravka izstopnega DDV za zneske, ki jih ne bi smela zaračunati, ter možnost od države zahtevati vračilo, in to v višini celotnega z računi obračunanega in zaračunanega zneska DDV, ne da bi se dokončna davčna obremenitev, ki je v vzročni zvezi z okoriščenjem, upoštevala kot odbitek pri opredeljevanju okoriščenja.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog tožene stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
Ali je sklep o zavarovanju s predhodno odredbo v korist upnika ustanavljal ločitveno pravico v smislu 19. člena ZFPPIPP v primeru, da je bil pred opravičitvijo predhodne odredbe v smislu drugega odstavka 264. člena ZIZ nad dolžnikom začet stečajni postopek?
ZAVAROVALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002463
ZPP člen 367a, 367a/1. Splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti PG-odg/99-12. Splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti PG-odg/04-12. Splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti PG-odg/07-1.
dopuščena revizija – zavarovanje pred odgovornostjo - zavarovalno kritje - splošni zavarovalni pogoji – povrnitev škode zaradi vplivov dejavnosti zavarovanca
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti o pravnem vprašanju, ali je po dogovorjenih Splošnih pogojih za zavarovanje odgovornosti (PG-odg/99-12, PG-odg/04-12 in PG-odg/07-1) podano zavarovalno kritje za škodo, ki je posledica dalj časa trajajočega vplivanja dejavnosti zavarovanca, čeprav ne gre za nenaden in presenetljiv ter od pogodbene stranke neodvisen dogodek (nesrečo)?
ZPP člen 116, 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 111, 116, 116/1.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – rok za plačilo sodne takse - zamuda roka za plačilo sodne takse
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje lahko utemelji samo zamuda procesnega roka, ne pa tudi zamuda materialnopravnega roka. To velja tudi, če je materialnopravni rok določen v procesnem zakonu, npr. roki, ki se nanašajo na neposredno razpolaganje na materialnopravnem področju. Glede roka za plačilo sodne takse, ki je določen v ZST-1 in pri katerem gre tudi za nepodaljšljiv zakonski rok, tako ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog tožeče stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je mogoče izpodbijati oziroma zahtevati razveljavitev učinkov sprejema pooblastila, če nakazilo ni bilo izvršeno do začetka stečajnega postopka oziroma je do izvršitve nakazila (poplačila) prišlo zaradi nastopa pravnih posledic začetka stečajnega postopka oziroma na podlagi zakonskih določb o pobotu 261. člena ZFPPIPP.
Dopuščena revizija: Ali je s stališča pravilne uporabe drugega odstavka 270. člena OZ mogoče zoper poroka iz posojilne pogodbe utemeljeno uveljavljati zahtevek na podlagi razdrte posojilne pogodbe med upnikom in dolžnikom – razdrte iz razloga, ker je upnik od posojilne pogodbe odstopil?
Po določbi tretjega odstavka 39. člena ZPIZ-1 se za izračun pokojninske osnove ne upoštevajo plače, nadomestila plače oziroma zavarovalne osnove iz koledarskega leta, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine. Ob nedvomnem (in nespornem) dejstvu, da je tožnik pravico do pokojnine uveljavljal v letu 2011, je sodišče pri odmeri pokojnine pravilno upoštevalo tudi plače oziroma pokojninske osnove za leto 2010.
ZPomK-1 člen 28, 57, 58. ZUP člen 214, 214/1, 217, 217/1. ZJN-1 člen 44, 44/3.
varstvo konkurence - postopek pred Uradom za varstvo konkurence - upravni postopek - kontradiktornost – preiskava - pravica do obrambe - dokazovanje – dokazi - omejevalni sporazum – dogovor ponudnikov v postopku javnega naročanja
Kontradiktornost postopka je po določbi 19. člena ZPOmK-1 zagotovljena tako, da se odločba Agencije ne sme opirati na dejstva in dokaze, glede katerih podjetju, proti kateremu se vodi postopek, in priglasitelju, ni bila dana možnost, da se o njih izjavita. Dejstva in dokazi so bili tožniku predstavljeni v Povzetku relevantnih dejstev. V skladu z določbo četrtega odstavka 36. člena ZPOmK-1 se je lahko in se tudi je izrekel o predstavljenih dejstvih in dokazih. Kontradiktornost postopka zato ni bila okrnjena.
V upravnem postopku se po določbi drugega odstavka 164. člena ZUP uporabi kot dokaz vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti pa listine, priče, izjave strank, izvedence in oglede. Zakon ne dela nobenih razlik med dokazi, ki jih po uradni dolžnosti pridobi organ, in med tistimi, ki jih organu ponudijo stranke postopka.
Po določbi tretjega odstavka 44. člena ZJN-2 je gospodarskim subjektom omogočeno, da se, kadar je to primerno, za posamezno naročilo sklicujejo na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V takem primeru morajo naročniku predložiti dokazilo, da bodo imeli zaradi tega na voljo sredstva, potrebna za izvedbo naročila. Kot dokazilo lahko na primer šteje pisni dogovor teh subjektov, sklenjen za ta namen. Pri posameznem razpisu se potencialni ponudniki torej lahko dogovorijo za skupen nastop.