ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZGO-1 člen 50, 50/6. ZVKD-1 člen 134.
zavrnitev izdaje kulturnovarstvenega soglasja - dovoljenost revizije - pravno vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje ni izkazana
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Odločitev sodišča prve stopnje in tudi obeh upravnih organov v obravnavani zadevi ne temelji samo na varstvenem režimu oziroma kulturnovarstvenih pogojih, določenih v Strokovnih osnovah, ampak tudi na varstvenih režimih, določenih z zakonom in s podzakonskimi predpisi. Zato revidentovo vprašanje, ki se nanaša samo na eno od pravnih podlag, ki določa varstveni režim in na katero je prvostopenjski organ med drugimi oprl svojo odločitev, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj odgovor nanj ne bi vplival na drugačno odločitev v tej zadevi.
Ker revident uveljavljanja neenotno sodno prakso sodišča prve stopnje samo glede pravnega vprašanja, ki v zadevi ni bistveno za odločitev, to za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - izčrpanje pravnih sredstev - materialno izčrpanje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti se sme sklicevati na kršitve zakona le, če jih ni mogel uveljavljati v pritožbi ali če jih je uveljavljal, pa jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo (peti odstavek 420. člena ZKP).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017076
ZPP člen 370, 372.
plačilo kupnine - dokazna ocena - revizija - nova dejstva in dokazi v revizijskem postopku
Stranke smejo v reviziji navesti nova dejstva in predlagati nove dokaze samo tedaj, če se nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katerih se lahko vloži revizija. Kakšne takšne kršitve toženec v zvezi z obširno listinsko dokumentacijo, ki jo prilaga reviziji, ne uveljavlja. Z njo dokazuje (zgolj) drugačno dejansko stanje, kot je bilo podlaga za odločanje sodišč nižjih stopenj, kar ne more biti predmet revizijske obravnave.
mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje za priznanje mednarodne zaščite - azil - status begunca - subsidiarna zaščita - redni postopek - neverodostojnost tožnika - ni vzročne zveze med zatrjevanimi dogodki in individualnim preganjanjem - pavšalne pritožbene navedbe
Tožena stranka je po izvedenem ugotovitvenem postopku na podlagi dejanskega stanja, ki ga je konkretno in izčrpno navedla v obrazložitvi svoje odločbe, na to pa se je sklicevalo tudi prvostopenjsko sodišče, tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno zaključila, da v obravnavanem primeru tožnik ni verodostojen in da ni izkazal povezave med zatrjevanimi dogodki in individualnem preganjanjem, kot ga zahteva 2. člen ZMZ. Zato je pravilna presoja, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca.
zahteva za varstvo zakonitosti - dopustnost - pogoj za vložitev zahteve - izčrpanje pravnih sredstev
Če se je vložnik zahteve za varstvo zakonitosti pravici do pritožbe odpovedal, ni izpolnil pogoja predhodne izčrpanosti pravnih sredstev, ki ga določa novelirani 420. člen ZKP.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 2, 2/1-7, 3, 3/1, 66, 2/2-2.
zavrnitev izdaje gradbenega dovoljenja - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij ni podan - pomembno pravno vprašanje – vprašanje, ki ni pomembno po vsebini zadeve - neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje – neenotnost glede vprašanj, ki niso bistvena za odločitev - zelo hude posledice niso konkretizirane
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V odločbi, s katero je zavrnjena vloga za izdajo gradbenega dovoljenja, obveznost ali pravica strank ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Izpostavljena vprašanja o obsegu presoje tožbenih navedb v primeru povzemanja pritožbenih navedb in vprašanje, ali gre za rekonstrukcijo kljub predhodni rušitvi objekta, niso pomembna pravna vprašanja. Revidenta namreč pritožbenih navedb nista povzela, temveč sta se v tožbi nanje le sklicevala. V tem primeru je bila izdaja gradbenega dovoljenja zavrnjena zaradi neskladja nove gradnje s prostorskim aktom in ne zaradi rekonstrukcije starega objekta. Revidenta izhajata iz napačnega razumevanja pojma „rekonstrukcija objekta“. Ta pojem je določen v točki 7.2. prvega odstavka 2. člena ZGO-1.
Ker sta revidenta neenotno sodno prakso sodišča prve stopnje uveljavljala le glede pravnih vprašanj, ki niso pomembna pravna vprašanja, ker se ne nanašajo na vsebino te zadeve oziroma za odločitev v tej zadevi niso pomembna, tudi ta v okviru 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.
Zelo hudih posledic izpodbijanega akta revidenta nista konkretizirala, zato tudi pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ukrep gradbenega inšpektorja - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - ni pomembno po vsebini zadeve - neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje - vprašanje ni bistveno za odločitev
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V inšpekcijski odločbi, s katero je izrečen inšpekcijski ukrep odstranitve nelegalne gradnje, obveznost ali pravica strank ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Vprašanje, ki ga revidenta izpostavljata in glede katerega uveljavljata odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, in sicer: ali je treba v primeru, ko ni izkazana pravica graditi inšpekcijski postopek zaradi nelegalne gradnje prekiniti, ni bistveno za odločitev v tej zadevi, kjer je inšpekcijski ukrep izrečen ker je objekt zgrajen brez gradbenega dovoljenja, brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč in ker ni izkazana niti pravica graditi. Poleg tega se odločbe Vrhovnega sodišča na katere se sklicujeta nanašajo na popolnoma drugačno dejansko in pravno podlago. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ZOR člen 189, 200. ZPP člen 339, 339/2-7, 339/2-14, 339/2-15.
povrnitev gmotne in negmotne škode - nova škoda – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - sladkorna bolezen – izgubljeni zaslužek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenec
Izvedenec je lahko na podlagi poslabšanja vida na levem, v nesreči nepoškodovanem očesu, na katerem je zaradi sladkorne bolezni do leta 2001 prišlo do praktično popolne slepote, ocenil, da bi tudi na desnem očesu v približno enakem obdobju prišlo do enakega poslabšanja. Obravnavana zadeva zato ni primerljiva z zadevo Vrhovnega sodišča opr. št. II Ips 948/2006, v kateri je sodišče ocenilo, da toženi stranki ni uspelo dokazati, da bi zaradi razvoja bolezni res prišlo do poslabšanja.
Sodišče je tako pravilno odločilo, ko je tožniku prisodilo odškodnino zaradi izgube dohodka le za tiste dve leti in pol, za kateri je do poslabšanja zdravja in do zmanjšanja dohodka prišlo prej, kot pa bi prišlo ob rednem razvoju bolezni, posledično pa je pravilna tudi zavrnitev zahtevkov za plačilo odškodnine zaradi izgube na plači, zaradi stroškov plačila za pomoč in postrežbo, za povrnitev regresa in plačilo odškodninske rente.
Če zanesljivost in nedvoumnost že izvedenih dokazov ni ostala v ničemer vprašljiva, jih izpostavljena abstraktna možnost drugačne dokazne ocene na podlagi predlaganega dokaza ni mogla v ničemer omajati.
Z uveljavljenimi posamičnimi zneski po potnih nalogih je obsojenec na v izreku opisani goljufiv način od istega oškodovanca sukcesivno pridobival izplačane zneske, pri čemer je ravnal z vnaprejšnjim, enovitim naklepom do vseh posamičnih izvršitvenih ravnanj, s ciljem, da si na ta način zagotovi relativno trajno pridobivanje protipravne premoženjske koristi, kot so jo predstavljali ti posamezni zneski in kot je znašala v skupnem znesku ... s tem je izkoriščajoč trajno kriminogeno situacijo izvršil eno samo kaznivo dejanje goljufije.
dovoljenost revizije - sprememba gradbenega dovoljenja - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - zavrženje revizije
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
V obravnavani zadevi revident izpodbija odločbo, s katero je bila zavrnjena njegova vloga za spremembo gradbenega dovoljenja. V tej odločbi pa obveznost ali pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Ker revident pomembnega pravnega vprašanja ni (iz)postavil, ni zadostil standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja, zato ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZPP člen 41, 41/2, 195, 367, 367/2, 367/3, 367a, 377.
dovoljenost revizije - neposredna revizija - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe – subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Izrek pravnomočne sodbe določa, da se zavrne tožbeni zahtevek prve tožnice za plačilo odškodnine 30.000,00 EUR s pripadki ter zahtevki vsakega od preostalih tožnikov za plačilo odškodnine po 25.000,00 EUR s pripadki. Teh zneskov pri ugotavljanju vrednosti izpodbijanih delov pravnomočne sodbe ni mogoče seštevati. Dejstvo, da so štirje tožniki uveljavljali vsak svoj zahtevek zoper obe toženki z eno tožbo, njihovim zahtevkom ne jemlje procesne samostojnosti. Slednja je ohranjena (enako kot da bi vsak od tožnikov uveljavljal odškodninski zahtevek posamično s svojo tožbo) spričo določb 195. člena in drugega odstavka 41. člena ZPP.
ZST-1 člen 2, 2-5, 3, 3/1, 5, 5/1-1, 5/1-6, 10, 10/4. ZUS-1 člen 17, 17/5, 76, 82.
plačilo sodnih taks - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - izterjava neplačanih prispevkov - davčna izvršba - taksa za tožbo v upravnem sporu - taksa za zahtevo za izdajo začasne odredbe - nastanek taksne obveznosti - višina sodnih taks - nižje takse za upravni spor v zadevah socialnega varstva - zastopanje Republike Slovenije v upravnem sporu
V obravnavanem primeru ne gre za spor v zadevi socialnega varstva, temveč za (klasičen) upravni spor v zvezi z ustavitvijo davčne izvršbe za izterjavo neplačanih prispevkov za samozaposlene. Področje socialnega varstva, za katerega so v ZST-1 predpisane nižje takse v upravnem sporu, je namreč ozko subsidiarno področje znotraj širše zasnovanega modela socialne varnosti, ki zajema le pravice, v obliki storitev in denarnih dajatev tistim, ki nimajo dovolj sredstev za preživljanje (sistem denarnih socialnih pomoči in socialnih storitev), kamor pa plačevanje prispevkov za samozaposlene v okviru sistema obveznih zavarovanj in njihova izterjava (po pravilih davčne izvršbe) ne spadata. Zato se v tem plača sodna taksa za tožbo in zahtevo za izdajo začasne odredbe v upravnem sporu v celoti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zakonec predsednice pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je pritožnik mož predsednice pristojnega višjega sodišča, ki je hkrati tudi sodnica na oddelku, pristojnem za obravnavanje njegove pritožbe, bi lahko v javnosti povzročila dvom v korektnost postopka na drugi stopnji sojenja in v nepristranskost odločanja tega sodišča.
dovoljenost revizije - ukrep tržnega inšpektorja - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker revidentka pomembnega pravnega vprašanja ni (iz)postavila, ni zadostila standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja ter zato ni izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Z navajanjem revizijskih razlogov ni mogoče utemeljevati pogojev za dovoljenost revizije.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDavP-2 člen 5, 5/2, 74, 74/3, 74/4. ZDoh-2 člen 32, 32-1, 90, 90/3. ZDDPO-2 člen 30, 30-1.
dovoljena revizija - davek od dohodkov pravnih oseb – davčni odtegljaj iz naslova dividend - prikrito izplačilo dividend - navidezni pravni posli - zloraba pravnih poslov
Ker so revident in drugi vpleteni na podlagi spornih opcijskih pogodb in izplačil na njihovi podlagi, pridobili davčne ugodnosti, do katerih brez tako organiziranega poslovanja ne bi bili upravičeni, pridobitev takšnih davčnih ugodnosti nasprotuje cilju, ki ga zasledujejo določbe ZDDPO-2 in ZDoh-2, hkrati pa je bil edini namen vpletenih prav pridobitev davčnih ugodnosti, so po presoji revizijskega sodišča podani vsi elementi, da se tako ravnanje lahko kvalificira kot zloraba drugih predpisov v smislu četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2. Sankcija, ki jo ista določba predvideva ob ugotovljeni zlorabi je, da se takšni posli za potreb obdavčitve ignorirajo, upošteva se le njihova dejanska gospodarska (ekonomska) vsebina. Zato je treba v tem primeru vzpostaviti takšen davčni položaj, kakršen bi obstajal, če zlorabe ne bi bilo. Z nepriznavanjem odhodkov po ZDDPO-2 in z obravnavanjem izplačil kot izplačil dividend, od katerih se plačuje dohodnina, je davčni organ storil prav to.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je ugotovitev sodišča druge stopnje, da tožnica uveljavlja le terjatev iz naslova povečanja vrednosti ½ nepremičnine, ki je bil v solasti pokojne M. Č., od toženca kot njenega edinega dediča, v nasprotju z listinami v spisu.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006889
ZKP člen 129a, 359, 359/3, 364, 371, 371/1-11, 372, 372-5. KZ-1 člen 86, 86/3. ZIKS-1 člen 12.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – obsodilna sodba – izrek – kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – izvrševanje kazenskih sankcij - prestajanje kazni zapora – alternativni način izvršitve kazni zapora – zapor ob koncu tedna – odmera kazni - objektivne in subjektivne okoliščine - zaposlitev
Sodišče je edino pristojno, da v primeru, ko se odloči za alternativni način prestajanja kazni zapora v obliki zapora ob koncu tedna, izbere oziroma odloči, na katerega od dveh v zakonu predpisanih načinov bo obsojenec izvrševal svojo obveznost, torej ali bo med tednom delal ali se bo izobraževal.
Pogoj, da je obsojenec zaposlen ali da se izobražuje, je treba po naravi stvari le ugotoviti – ta okoliščina ne zahteva posebne obrazložitve.
ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/1, 98/5. ZUS-1 člen 22, 22/2.
revizija - pooblastilo odvetnika - novo pooblastilo - novo pooblastilo za revizijo
Ker odvetnik, ki je revidenta na prvi stopnji sicer zastopal na podlagi pooblastila, reviziji novega pooblastila ni priložil, je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo.