102.

VSL sodba II Cp 2956/2005

15.2.2006

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL50080

ZVJS člen 9, 9/3, 9, 9/3. ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1.

odškodninska odgovornost

Smučanje samo po sebi ni nevarna dejavnost, prav tako pa smučišče

samo po sebi ni nevarna stvar, zato je odgovornost upravljalcev

smučišč praviloma krivdna, objektivna pa le tedaj, kadar so podane

take posebne okoliščine (kot primeroma sodišče prve stopnje navaja

poledenelo smučišče, pri čemer je mišljena večja poledenela površina

ali celotno pobočje), zaradi katerih bi dopuščanje smučanja na njem

lahko predstavljalo nevarno dejavnost (čeprav gre tudi v takem

primeru praviloma za krivdno odgovornost, saj bi obratovanje smučišča

v takih razmerah nasprotovalo 1. odstavku 10. člena ZVJS). Nadalje pa

bi bila lahko podana objektivna odgovornost drugega toženca kot

upravljalca sedežnice, če bi prišlo do škodnega dogodka zaradi

delovanja sedežnice v njenem vplivnem območju. Dokazno breme o

obstoju ledene ploskve oziroma nevarnega mesta na progi je na strani

tožnika v okviru dokazovanja škodljivega dejstva (ne v okviru

dokazovanja krivde, saj se ta domneva - šele če bi tožeča stranka

dokazala to dejstvo, bi morala tožena stranka dokazovati, da je

ravnala kot je treba in da je škoda nastala brez njene krivde; 1.

odstavek 154. člena ZOR). Vsaka ledena ploskev na smučišču ni takšna,

da bi od upravljalca smučišča terjala ustrezno ravnanje, pač pa je to

le takšna ledena ploskev, ki zaradi svoje velikosti ali lege

predstavlja nevarno mesto na progi (3. odstavek 9. člena ZVJS) in

torej predstavlja takšen riziko za smučarja, ki ga ta v danih

časovnih in vremenskih razmerah na progi takšne težavnostne stopnje

ni mogel pričakovati in je zato izven sfere, za katero prevzema

odgovornost sam, ker se s tem športom ukvarja.

 

104.

VSL sklep I Cp 325/2006

15.2.2006

civilno procesno pravo

VSL51242

ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1. SPZ člen 32, 32.

motenje posesti - rok za vložitev tožbe

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožeča stranka

tožbo v tej zadevi vložila prepozno oziroma po izteku 30-dnevnega

roka iz 32. člena SPZ. Pritožbeno sodišče nima pomislekov o

ugotovitvah sodišča prve stopnje o tem, da je toženec vrata mizarske

delavnice, ki vodijo na dvorišče, v pritličju hiše .., Bled, zaprl

že dne 3.12.2002. Tožnik pa s pritožbo tudi ni uspel izpodbiti

ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, da je toženec požarna vrata,

ki iz mizarske delavnice vodijo v tožnikovo stanovanje, zapahnil že

konec januarja oziroma v začetku februarja 2003. Tožnikova tožba bi

bila namreč pravočasna, če bi izkazal, da je bilo motenje storjeno

šele po 10.2.2003 oziroma da je šele tedaj za motenje in za storilca

zvedel. Ker to obdobje tudi po presoji pritožbenega sodišča, ne sodi

več v začetek februarja 2003, je bila tožba, ki je bila vložena dne

13.3.2003, vložena po izteku 30-dnevnega roka iz 32. člena SPZ.

 

106.

VSL sklep III Cp 675/2006

15.2.2006

IZVRŠILNO PRAVO

VSL50814

ZIZ člen 43, 43/1, 43, 43/1.

umik predloga za izvršbo - preklic umika

Umika izvršilnega predloga ni mogoče preklicati. Po določbi 1. odst.

43. člena ZIZ lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v

celoti ali delno umakne predlog za izvršbo. V skladu z določbo 2.

odstavka istega člena pa v primeru umika sodišče ustavi postopek. To

pa pomeni, da predstavlja umik predloga za izvršbo neposredno čisto

procesno dispozicijo upnika, ki konstitutivno sproži procesni učinek,

ne da bi sodišče poseglo s svojo sodno odločbo med pravdno dejanje

stranke in takšen procesnopravni učinek. Takšno procesno dejanje s

takojšnjim učinkom pa je lahko le nepreklicljivo (glej o tem razloge

sklepa VS RS opr.štev. II Ips 327/98 - objavljeno v sodni

računalniški bazi - SOVS). Tako tudi upnik v izvršilnem postopku ne

more več preprečiti procesnega učinka - to je ustavitve izvršilnega

postopka - čim je njegova izjava o umiku prispela na sodišče.

Odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka je namreč ob povedanem le

nujna in avtomatična posledica upnikovega dejanja.

 

108.

VSL sklep III Cp 5361/2005

15.2.2006

IZVRŠILNO PRAVO

VSL50079

ZIZ člen 181, 185, 185/3, 198, 198/2, 181, 185, 185/3, 198, 198/2.

izvršba na nepremičnine - prodaja - varščina - oprostitev

V odredbo o prodaji je sodišče prve stopnje delno prepisalo zakonski

tekst 3. odstavka 185. člena ZIZ delno pa se je na to zakonsko

določilo le sklicevalo, vendar odredba zaradi tega ni nejasna.

Nasprotno, jasno je, da odredba vsebuje določen v zakonu predviden

pogoj, torej, da so naštete osebe oproščene varščine le, če njihove

terjatve dosegajo varščino in če se da glede na njihov vrstni red in

ugotovljeno vrednost nepremičnine varščina poravnati iz kupnine. Po

tem določilu je torej treba za ugotovitev, ali je določen upnik

oproščen varščine ali ne, ugotoviti njegov vrstni red, višino njegove

terjatve in terjatev upnikov, ki so po vrstnem redu pred njim, ter

nato presoditi, ali se da glede na to varščina poravnati iz kupnine.

Upniki se namreč poplačajo po vrsti, kot so pridobili zastavno

pravico (2. odstavek 198. člena ZIZ). Sodišče ni dolžno že v odredbi

za vsakega upnika, na čigar predlog je sodišče dovolilo izvršbo,

zastavnega upnika in upnika zemljiškega dolga posebej navajati, ali

je oproščen varščine ali ne. To je dolžno šele, če se kdo od teh

upnikov želi sodelovati na dražbi kot kupec.

 

110.

VSL sodba I Cp 673/2006

15.2.2006

DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO

VSL51239

ZD člen 120, 120/3, 120, 120/3.

pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza - neizpolnitev pogodbe

Sodišče prve stopnje pravilno poudarja, da tožnica - dedinja, ki je v

tej pravdi le prevzela oziroma zgolj vstopila v položaj svoje pravne

prednice - preživljanke, ne more s tožbo uveljavljati drugačno voljo,

kot pa jo je za časa življenja izkazala pokojna pravna prednica, ki

se je zadovoljila z načinom izpolnitve pogodbe, ki ga je nudil

toženec v skladu z njeno voljo oziroma v okviru njenih potreb in

zahtev, in tudi varstva svojega položaja z razvezo pomanjkljivo

izpolnjevane pogodbe ni niti omenjala in še manj zahtevala.

 

112.

VSL sklep I Cp 182/2006

15.2.2006

civilno procesno pravo

VSL50655

ZPP člen 168, 168/5, 168, 168/5.

oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba

Tožena stranka kot pravna oseba ne more biti oproščena plačila sodne

takse za odgovor na tožbo, saj je lahko po določbi 5. odst. 168.

člena ZPP pravna oseba lahko oproščena plačila sodne takse le za

vloge, ki so navedene v 105.a členu ZPP, med temi pa ni odgovora na

tožbo. Tudi po določbi 13. člena ZST pravne osebe ni mogoče oprostiti

plačila sodnih taks, saj je iz besedila te določbe mogoče razbrati,

da se nanaša le na fizične osebe.

 

114.

VSL sklep II Cpg 1098/2005

15.2.2006

IZVRŠILNO PRAVO

VSL07226

ZIZ člen 38, 38/8, 38, 38/8.

izvršilni stroški

Izvršilni postopek se je v konkretnem primeru končal s trenutkom, ko

je upnik izjavil, da je bil uspešno poplačan z izpolnitvijo. Ker je

zato treba šteti, da mu je bila višina spornih stroškov znana, ni

bilo podlage za uporabo 8. odstavka 38. člena ZIZ.

 

116.

VSL sodba I Kp 1540/2005

15.2.2006

kazensko procesno pravo

VSL22806

KZ člen 38, 50, 38, 50. ZKP člen 385, 385.

pogojna obsodba - denarna kazen - prepoved reformatio in peius

Zoper sodbo v drugem sojenju se je pritožil tudi pooblaščenec

zasebnega tožica. Ker pa se zasebni tožilec zoper sodbo, ki je bila

izrečena v prvem sojenju in s katero je bila obdolženki izrečena

pogojna obsodba, ni pritožil, je tudi v sedanjem, to je tretjem

sojenju, nastopila prepoved iz 385. člena KZ, da se sodba ne sme

spremeniti v škodo obdolženke glede kazenske sankcije. V prvem

sojenju je bila obdolženki izrečena sankcija opozorilne narave, to je

pogojna obsodba. V novem sojenju pa je sodišče obdolženki izreklo

kazen. Pogojna obsodba nadomešča kazen in ne vsebuje izreka kazni,

ampak samo določitev kazni, ki se izvrši le v primeru preklica

pogojne obsodbe. Ne le opiminjevalna narava pogojne obsodbe, ampak

tudi učinki le-te, so drugačni kot pri kazni. Do izvršitve kazni,

določene v pogojni obsodbi pride le v primeru, če obdolženec v

preizkusni dobi stori kakšno kaznivo dejanje, ki terja preklic

pogojne obsodbe, medtem ko se izrečena denarna kazen izvrši. Prav

tako pa je tudi pri pogojni obsodbi drugače urejeno zakonska

rehabilitacija in izbris obsodbe. Izrečena pogojna obsodba se izbriše

že po enem letu odkar je pretekla preizkusna doba, medtem ko se sodba

na denarno kazen izbriše v roku treh let, potem ko je denarna kazen

izvršena (praviloma plačana).

 

118.

VSK sklep I Cp 1015/2004

14.2.2006

civilno procesno pravo

VSK02896

ZPP člen 245, 245/1, 245/3, 245, 245/1, 245/3.

izvedensko delo - strokovna institucija - več izvedencev

Po določbi 3. odst. 245. čl. ZPP se izvedensko delo sme zaupati tudi strokovni instituciji, kot je to storilo sodišče prve stopnje in sicer, da izmed svojih izvedencev določi strokovnjaka, ki bo odgovoril na posamezna strokovna vprašanja. To pa ne pomeni, da bo strokovna institucija določila samo enega izvedenca, odvisno namreč je, ali gre za zapletenost zadeve in od vprašanj, na katere je potrebno odgovoriti. Pooblastilo zato je že v določbi 1. odst. 245. čl. ZPP. Praviloma izvedensko delo opravlja en izvedenec, če pa sodišče presodi, da je izvedensko delo zapleteno, lahko določi tudi dva ali več izvedencev. Enako torej velja tudi za strokovno institucijo

 

120.

VSK sklep I Cp 143/2006

14.2.2006

CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO

VSK01660

ZZZDR člen 106, 106/5, 106/7, 106, 106/5, 106/7. ZPP člen 409, 409/3, 411, 411/3, 409, 409/3, 411, 411/3.

pravica do stikov - aktivna legitimacija

Predlog za izdajo začasne odredbe za odvzem pravice do stikov. Tako kot ml. otrok nima možnosti, da bi se pravno relevantno dogovarjal s staršema o stikih, to je obsegu in načinu stikov z njima oz. enim od njiju, tudi nima take možnosti, ko gre za odvzem oz. omejitev stikov.