• Najdi
  • <<
  • <
  • 6
  • od 12
  • >
  • >>
  • 101.
    VDS sodba Pdp 972/2004
    16.2.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03522
    ZDR člen 83, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3, 83, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3.
    odpoved delovnega razmerja - krivdni razlog - zagovor - bolezen delavca
    Čeprav tožnik svoji prošnji za preložitev zagovora ni priložil

    nobenega dokaza, iz katerega bi bilo razvidno, da se zaradi

    bolezni ne more udeležiti zagovora, je v prošnji navedel, da je

    napoten v bolnišnico zaradi zdravljenja. Ker je bilo ugotovljeno,

    da je bilo njegovo zdravstveno stanje tako slabo, da se zagovora

    dejansko ni mogel udeležiti, kot tudi ne poskrbeti za svoje

    pravice v postopku odpovedi PZ (pritobitev zdravniškega

    opravičila, ki bi ga priložil prošnji za preložitev zagovora),

    saj je bil v bolniškem staležu zaradi suma psihotične motnje

    zaradi odvisnosti od alkohola, je redna odpoved PZ iz krivdnega

    razloga nezakonita, ker tožniku ni bil omogočen zagovor.

     
  • 102.
    VSL sklep III Cp 6082/2005
    15.2.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48574
    ZIKS člen 3, 3/1, 3, 3/1. ZKP člen 129, 129/3, 132, 132/3, 129, 129/3, 132, 132/3. ZPP člen 76, 76/2, 76, 76/2.
    izvršba po uradni dolžnosti - stroški kazenskega postopka - sodišče
    Če predpisi dajejo možnost sodišču, ki je odločilo o stroških

    postopka, ni razlogov, da bi istemu sodišču odrekli možnost kontrole

    nad pravilnostjo postopka prisilne izvršbe oziroma izterjave.

     
  • 103.
    VSL sklep II Cpg 1098/2005
    15.2.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL07226
    ZIZ člen 38, 38/8, 38, 38/8.
    izvršilni stroški
    Izvršilni postopek se je v konkretnem primeru končal s trenutkom, ko

    je upnik izjavil, da je bil uspešno poplačan z izpolnitvijo. Ker je

    zato treba šteti, da mu je bila višina spornih stroškov znana, ni

    bilo podlage za uporabo 8. odstavka 38. člena ZIZ.

     
  • 104.
    VSL sodba II Cp 4012/2005
    15.2.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL51007
    OZ člen 165, 299, 299/2, 943, 165, 299, 299/2, 943.
    tek zamudnih obresti - nepremoženjska škoda
    Zavarovalnica pride v zamudo s plačilom nepremoženjske škode z dnem,

    ko je tožnik od nje zahteval plačilo odškodnine.

     
  • 105.
    VSL sklep I Cp 182/2006
    15.2.2006
    civilno procesno pravo
    VSL50655
    ZPP člen 168, 168/5, 168, 168/5.
    oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba
    Tožena stranka kot pravna oseba ne more biti oproščena plačila sodne

    takse za odgovor na tožbo, saj je lahko po določbi 5. odst. 168.

    člena ZPP pravna oseba lahko oproščena plačila sodne takse le za

    vloge, ki so navedene v 105.a členu ZPP, med temi pa ni odgovora na

    tožbo. Tudi po določbi 13. člena ZST pravne osebe ni mogoče oprostiti

    plačila sodnih taks, saj je iz besedila te določbe mogoče razbrati,

    da se nanaša le na fizične osebe.

     
  • 106.
    VSL sodba II Cp 2956/2005
    15.2.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50080
    ZVJS člen 9, 9/3, 9, 9/3. ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1.
    odškodninska odgovornost
    Smučanje samo po sebi ni nevarna dejavnost, prav tako pa smučišče

    samo po sebi ni nevarna stvar, zato je odgovornost upravljalcev

    smučišč praviloma krivdna, objektivna pa le tedaj, kadar so podane

    take posebne okoliščine (kot primeroma sodišče prve stopnje navaja

    poledenelo smučišče, pri čemer je mišljena večja poledenela površina

    ali celotno pobočje), zaradi katerih bi dopuščanje smučanja na njem

    lahko predstavljalo nevarno dejavnost (čeprav gre tudi v takem

    primeru praviloma za krivdno odgovornost, saj bi obratovanje smučišča

    v takih razmerah nasprotovalo 1. odstavku 10. člena ZVJS). Nadalje pa

    bi bila lahko podana objektivna odgovornost drugega toženca kot

    upravljalca sedežnice, če bi prišlo do škodnega dogodka zaradi

    delovanja sedežnice v njenem vplivnem območju. Dokazno breme o

    obstoju ledene ploskve oziroma nevarnega mesta na progi je na strani

    tožnika v okviru dokazovanja škodljivega dejstva (ne v okviru

    dokazovanja krivde, saj se ta domneva - šele če bi tožeča stranka

    dokazala to dejstvo, bi morala tožena stranka dokazovati, da je

    ravnala kot je treba in da je škoda nastala brez njene krivde; 1.

    odstavek 154. člena ZOR). Vsaka ledena ploskev na smučišču ni takšna,

    da bi od upravljalca smučišča terjala ustrezno ravnanje, pač pa je to

    le takšna ledena ploskev, ki zaradi svoje velikosti ali lege

    predstavlja nevarno mesto na progi (3. odstavek 9. člena ZVJS) in

    torej predstavlja takšen riziko za smučarja, ki ga ta v danih

    časovnih in vremenskih razmerah na progi takšne težavnostne stopnje

    ni mogel pričakovati in je zato izven sfere, za katero prevzema

    odgovornost sam, ker se s tem športom ukvarja.

     
  • 107.
    VSL sodba II Cp 5627/2005
    15.2.2006
    denacionalizacija
    VSL51010
    ZDen člen 72, 72/2, 72, 72/2.
    denacionalizacija - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS
    Drugi odstavek 72. člena ZDen res ne določa, kdo je zavezanec za

    plačilo odškodnine, vendar pa je glede na to, da gre za zahtevek

    posebne vrste, ki ima podlago v ZDen, po oceni pritožbenega sodišča

    to tisti, ki je zavezanec za vrnitev stvari v naravi. V

    denacionalizacijskem postopku je bilo tako rešeno predhodno

    vprašanje, kdo je zavezanec za vračilo nacionaliziranega premoženja

    in kakšne narave je zemljišče, ki se vrača denacionalizacijski

    upravičenki (13. člen ZPP). S tem pa je podana pasivna legitimacija

    tožene stranke za plačilo odškodnine po drugem odstavku 72. člena

    ZDen. Tožena stranka se tako v tem postopku ne more sklicevati na

    dejstvo, da sporno zemljišče ni kmetijsko zemljišče, zaradi česar naj

    tudi ne bi bila zavezana za plačilo odškodnine po drugem odstavku 72.

    člena ZDen.

     
  • 108.
    VSL sklep III Cp 5956/2005
    15.2.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49803
    ZIZ člen 67, 67/1, 67/1-2, 67, 67/1, 67/1-2.
    nasprotna izvršba - razveljavitev izvršilnega naslova
    Pritrditi je sodišču prve stopnje, da so podani pogoji za ugoditev

    predlogu za nasprotno izvršbo iz 67. člena ZIZ. Pritožbeno sodišče se

    namreč strinja z razlogi sodišča prve stopnje, da je bil izvršilni

    naslov pravnomočno razveljavljen in da ni pomembno, da je bila zadeva

    vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje. Nova sodna odločba bo

    nov izvršilni naslov, na podlagi katerega bo lahko upnik znova

    predlagal izvršbo.

     
  • 109.
    VSL sodba I Kp 1540/2005
    15.2.2006
    kazensko procesno pravo
    VSL22806
    KZ člen 38, 50, 38, 50. ZKP člen 385, 385.
    pogojna obsodba - denarna kazen - prepoved reformatio in peius
    Zoper sodbo v drugem sojenju se je pritožil tudi pooblaščenec

    zasebnega tožica. Ker pa se zasebni tožilec zoper sodbo, ki je bila

    izrečena v prvem sojenju in s katero je bila obdolženki izrečena

    pogojna obsodba, ni pritožil, je tudi v sedanjem, to je tretjem

    sojenju, nastopila prepoved iz 385. člena KZ, da se sodba ne sme

    spremeniti v škodo obdolženke glede kazenske sankcije. V prvem

    sojenju je bila obdolženki izrečena sankcija opozorilne narave, to je

    pogojna obsodba. V novem sojenju pa je sodišče obdolženki izreklo

    kazen. Pogojna obsodba nadomešča kazen in ne vsebuje izreka kazni,

    ampak samo določitev kazni, ki se izvrši le v primeru preklica

    pogojne obsodbe. Ne le opiminjevalna narava pogojne obsodbe, ampak

    tudi učinki le-te, so drugačni kot pri kazni. Do izvršitve kazni,

    določene v pogojni obsodbi pride le v primeru, če obdolženec v

    preizkusni dobi stori kakšno kaznivo dejanje, ki terja preklic

    pogojne obsodbe, medtem ko se izrečena denarna kazen izvrši. Prav

    tako pa je tudi pri pogojni obsodbi drugače urejeno zakonska

    rehabilitacija in izbris obsodbe. Izrečena pogojna obsodba se izbriše

    že po enem letu odkar je pretekla preizkusna doba, medtem ko se sodba

    na denarno kazen izbriše v roku treh let, potem ko je denarna kazen

    izvršena (praviloma plačana).

     
  • 110.
    VSL sklep III Cp 5361/2005
    15.2.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50079
    ZIZ člen 181, 185, 185/3, 198, 198/2, 181, 185, 185/3, 198, 198/2.
    izvršba na nepremičnine - prodaja - varščina - oprostitev
    V odredbo o prodaji je sodišče prve stopnje delno prepisalo zakonski

    tekst 3. odstavka 185. člena ZIZ delno pa se je na to zakonsko

    določilo le sklicevalo, vendar odredba zaradi tega ni nejasna.

    Nasprotno, jasno je, da odredba vsebuje določen v zakonu predviden

    pogoj, torej, da so naštete osebe oproščene varščine le, če njihove

    terjatve dosegajo varščino in če se da glede na njihov vrstni red in

    ugotovljeno vrednost nepremičnine varščina poravnati iz kupnine. Po

    tem določilu je torej treba za ugotovitev, ali je določen upnik

    oproščen varščine ali ne, ugotoviti njegov vrstni red, višino njegove

    terjatve in terjatev upnikov, ki so po vrstnem redu pred njim, ter

    nato presoditi, ali se da glede na to varščina poravnati iz kupnine.

    Upniki se namreč poplačajo po vrsti, kot so pridobili zastavno

    pravico (2. odstavek 198. člena ZIZ). Sodišče ni dolžno že v odredbi

    za vsakega upnika, na čigar predlog je sodišče dovolilo izvršbo,

    zastavnega upnika in upnika zemljiškega dolga posebej navajati, ali

    je oproščen varščine ali ne. To je dolžno šele, če se kdo od teh

    upnikov želi sodelovati na dražbi kot kupec.

     
  • 111.
    VSL sodba I Cp 2307/2005
    15.2.2006
    pogodbeno pravo
    VSL50099
    ZOR člen 262, 1052, 1054, 262, 1052, 1054.
    pogodba o tekočem računu - izdaja nekritega čeka - odškodninska odgovornost dolžnika zaradi kršitve pogodbe - vzročna zveza
    Sodišče prve stopnje je tudi pravilno obrazložilo, da bi toženka

    morala - če je menila, da je tožeča stranka v letu 1989 kršila

    pogodbo, takoj uresničiti pravico odstopa od pogodbe. Tega pa ni

    storila, ampak je šele po več kot letu dni, potem ko je bil - z za

    toženko prejetimi zneski na tekočem računu - negativni saldo iz leta

    1989 že pokrit, zavestno prekoračila dovoljeno negativno stanje. Tako

    je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da negativno stanje iz leta

    1991 ni v vzročni zvezi z negativnim stanjem iz leta 1989 in

    da se zato s tem ugovorom toženka ne more razbremeniti

    odgovornosti za kršitev pogodbe.

     
  • 112.
    VSC sklep Cpg 323/2004
    15.2.2006
    civilno procesno pravo
    VSC01232
    ZSSuk člen 15, 15c, 15č, 15e, 15/1, 15/2, 15, 15c, 15č, 15e, 15/1, 15/2. ZPP člen 208, 208/2, 353, 365, 365/2, 366, 208, 208/2, 353, 365, 365/2, 366. ZPSSJAN člen 9, 9.
    pravdni postopek - sukcesija - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - razveljavitev - rok - nadaljevanje postopka
    Ker je tožeča stranka (ponovno) predlagala nadaljevanje po ZSSuk prekinjenega pravdnega postopka, z odločbo Ustavnega sodišča določen 9 mesečni rok za odpravo neskladja ZPSSJAN z Ustavo pa se je neuspešno iztekel, sta na podlagi odločbe Ustavnega sodišča izpolnjeni predpostavki oz. pogoja za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka.

     
  • 113.
    VSL sklep I Cp 325/2006
    15.2.2006
    civilno procesno pravo
    VSL51242
    ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1. SPZ člen 32, 32.
    motenje posesti - rok za vložitev tožbe
    Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožeča stranka

    tožbo v tej zadevi vložila prepozno oziroma po izteku 30-dnevnega

    roka iz 32. člena SPZ. Pritožbeno sodišče nima pomislekov o

    ugotovitvah sodišča prve stopnje o tem, da je toženec vrata mizarske

    delavnice, ki vodijo na dvorišče, v pritličju hiše .., Bled, zaprl

    že dne 3.12.2002. Tožnik pa s pritožbo tudi ni uspel izpodbiti

    ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, da je toženec požarna vrata,

    ki iz mizarske delavnice vodijo v tožnikovo stanovanje, zapahnil že

    konec januarja oziroma v začetku februarja 2003. Tožnikova tožba bi

    bila namreč pravočasna, če bi izkazal, da je bilo motenje storjeno

    šele po 10.2.2003 oziroma da je šele tedaj za motenje in za storilca

    zvedel. Ker to obdobje tudi po presoji pritožbenega sodišča, ne sodi

    več v začetek februarja 2003, je bila tožba, ki je bila vložena dne

    13.3.2003, vložena po izteku 30-dnevnega roka iz 32. člena SPZ.

     
  • 114.
    VSL sodba I Cp 673/2006
    15.2.2006
    DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL51239
    ZD člen 120, 120/3, 120, 120/3.
    pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza - neizpolnitev pogodbe
    Sodišče prve stopnje pravilno poudarja, da tožnica - dedinja, ki je v

    tej pravdi le prevzela oziroma zgolj vstopila v položaj svoje pravne

    prednice - preživljanke, ne more s tožbo uveljavljati drugačno voljo,

    kot pa jo je za časa življenja izkazala pokojna pravna prednica, ki

    se je zadovoljila z načinom izpolnitve pogodbe, ki ga je nudil

    toženec v skladu z njeno voljo oziroma v okviru njenih potreb in

    zahtev, in tudi varstva svojega položaja z razvezo pomanjkljivo

    izpolnjevane pogodbe ni niti omenjala in še manj zahtevala.

     
  • 115.
    VSL sodba I Cp 2382/2005
    15.2.2006
    obligacijsko pravo
    VSL50082
    ZOR člen 501, 501.
    odgovornost za stvarne napake - garancija - rok
    Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je predpostavka za

    uveljavljanje zahtevkov iz garancije, uveljavitev zahtevka za

    popravilo v garancijskem roku. Pri garanciji namreč ni pomembno,

    koliko časa mine od tedaj, ko kupec opazi napako, do tedaj, ko

    zahteva njeno odpravo (to je sicer ena od predpostavk za

    uveljavljenje jamčevalnih zahtevkov), pač pa je bistveno, da kupec

    zahteva popravilo v garancijskem roku. To pa so po ugotovitvah

    sodišča prve stopnje vsi kupci zahtevali, saj so tudi tožbo vložili

    še pred iztekom garancijskega roka. Ker odgovornost iz garancije na

    eni strani ne posega v pravila o odgovornosti prodajalca (ali

    izvajalca del) za napake stvari, po drugi strani pa pomeni posebno

    (samostojno) zavezo prodajalca, se sodišče prve stopnje upravičeno ni

    ukvarjalo z vprašanjem, kdaj so se posamezne napake pojavile in kdaj

    so jih tožniki sporočili toženi stranki.

     
  • 116.
    VSL sklep III Cp 675/2006
    15.2.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50814
    ZIZ člen 43, 43/1, 43, 43/1.
    umik predloga za izvršbo - preklic umika
    Umika izvršilnega predloga ni mogoče preklicati. Po določbi 1. odst.

    43. člena ZIZ lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v

    celoti ali delno umakne predlog za izvršbo. V skladu z določbo 2.

    odstavka istega člena pa v primeru umika sodišče ustavi postopek. To

    pa pomeni, da predstavlja umik predloga za izvršbo neposredno čisto

    procesno dispozicijo upnika, ki konstitutivno sproži procesni učinek,

    ne da bi sodišče poseglo s svojo sodno odločbo med pravdno dejanje

    stranke in takšen procesnopravni učinek. Takšno procesno dejanje s

    takojšnjim učinkom pa je lahko le nepreklicljivo (glej o tem razloge

    sklepa VS RS opr.štev. II Ips 327/98 - objavljeno v sodni

    računalniški bazi - SOVS). Tako tudi upnik v izvršilnem postopku ne

    more več preprečiti procesnega učinka - to je ustavitve izvršilnega

    postopka - čim je njegova izjava o umiku prispela na sodišče.

    Odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka je namreč ob povedanem le

    nujna in avtomatična posledica upnikovega dejanja.

     
  • 117.
    VSK sodba in sklep Kp 360/2005
    15.2.2006
    kazensko procesno pravo
    VSK0001897
    KZ člen 215, 215/1, 221, 221/2, 215, 215/1, 221, 221/2. ZKP člen 343, 344, 344/1, 344/2, 343, 344, 344/1, 344/2.
    zatajitev - prikrivanje - sprememba obtožbe - pravica do obrambe - obteževalne okoliščine
    Spreminjanje obtožbe po že zaključenem dokaznem postopku v okviru zaključnih besed strank je vsekakor mogoče šteti kot nepričakovano ravnanje in je v tem smislu obramba postavljena v položaj presenečenja (še posebej, če se obdolženec zagovarja brez zagovornika). Zaključne besede so namreč namenjene predvsem analizi dokazov, ki so (že) bili izvedeni na glavni obravnavi glede na obtožbena zatrjevanja. V 2. odst. 344. čl. ZKP je zato določeno, da sme sodišče za pripravo obrambe prekiniti glavno obravnavo. To določbo je treba po oceni pritožbenega sodišča razlagati tako, da se mora v tem smislu najprej izjaviti obdolženec sam. Sodišče ne more o vprašanju prekinitve obravnave odločiti, ne da bi o tem predhodno slišalo stališče obdolženca (oz. obrambe), saj je pravica do obrambe izvorno in v prvi vrsti pravica samega obdolženca; sodišče pa šele na podlagi predstavljenih argumentov dokončno odloča o tem, katera dejanja so v tem smislu potrebna.

     
  • 118.
    VSK sodba I Cp 1055/2004
    14.2.2006
    civilno procesno pravo
    VSK02575
    ZPP člen 70, 70-6, 74, 74/1, 70, 70-6, 74, 74/1.
    zahteva za izločitev sodnika - opravljanje nadaljnjih dejanj
    Pritrditi je potrebno tožniku, da je na obravnavi 6.5.2004 res podal zahtevo za izločitev razpravljajočega sodnika in sicer zaradi okoliščin iz 6. tč. 70. čl. ZPP, to je, da so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti. V takšnem primeru pa sodnik lahko opravlja nadaljnja dejanja in z delom ni potrebno prenehati do odločitve o zahtevi, kar je izrecno določeno v 1. odst. 74. čl. ZPP. To pa jasno pomeni, da če je sodnik z delom nadaljeval, ni storil očitane bistvene kršitve določb postopka.

     
  • 119.
    VSK sodba I Cp 299/2005
    14.2.2006
    stvarno pravo
    VSK02120
    SZ člen 111, 111. OZ člen 50, 50.
    izpraznitev stanovanja - obstoj pogodbe - pogodbena volja
    Listine, izračuna ostanka dolga kupnine za stanovanje, ni mogoče šteti za pisno pogodbo o prenosu lastninske pravice na nepremičnini, kot jo zahteva 50. člen Obligacijskega zakonika.

     
  • 120.
    VSK sodba in sklep I Cp 1124/2004
    14.2.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK02573
    ZOR člen 156, 156. ZPP člen 191, 191/1, 191/2, 191, 191/1, 191/2.
    nov tožnik - privoljenje tožene stranke - večja škodna nevarnost
    Do konca glavne obravnave se ob pogojih iz 1. odst. 191. čl. ZPP lahko tožniku pridruži nov tožnik (2. odst. 191. čl. ZPP). Tožnica se je tožniku tako do konca glavne obravnave pridružila, in privoljenje toženca ni potrebno. Nov tožnik (tožnica) je vložila svoj tožbeni predlog, le pravdo je morala sprejeti v tistem stanju, v katerem je bila, ko je vstopila vanjo.

    Pojem večje škodne nevarnosti je pravni standard, nevarnost škode mora biti konkretna oziroma že nastaja.

     
  • <<
  • <
  • 6
  • od 12
  • >
  • >>