V obravnavanem primeru dopis tožeče stranke, na katerega se sklicuje tožena, ne predstavlja priporočenega pisma zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, ki bi imelo za posledico prenehanje zavarovalne pogodbe. V tem dopisu je namreč tožeča stranka toženo le obvestila o tem, zakaj zavrača njen zahtevek za plačilo zavarovalnine.
pravdni postopek - sukcesija - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - razveljavitev - rok - nadaljevanje postopka
Ker je tožeča stranka (ponovno) predlagala nadaljevanje po ZSSuk prekinjenega pravdnega postopka, z odločbo Ustavnega sodišča določen 9 mesečni rok za odpravo neskladja ZPSSJAN z Ustavo pa se je neuspešno iztekel, sta na podlagi odločbe Ustavnega sodišča izpolnjeni predpostavki oz. pogoja za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka.
Spreminjanje obtožbe po že zaključenem dokaznem postopku v okviru zaključnih besed strank je vsekakor mogoče šteti kot nepričakovano ravnanje in je v tem smislu obramba postavljena v položaj presenečenja (še posebej, če se obdolženec zagovarja brez zagovornika). Zaključne besede so namreč namenjene predvsem analizi dokazov, ki so (že) bili izvedeni na glavni obravnavi glede na obtožbena zatrjevanja. V 2. odst. 344. čl. ZKP je zato določeno, da sme sodišče za pripravo obrambe prekiniti glavno obravnavo. To določbo je treba po oceni pritožbenega sodišča razlagati tako, da se mora v tem smislu najprej izjaviti obdolženec sam. Sodišče ne more o vprašanju prekinitve obravnave odločiti, ne da bi o tem predhodno slišalo stališče obdolženca (oz. obrambe), saj je pravica do obrambe izvorno in v prvi vrsti pravica samega obdolženca; sodišče pa šele na podlagi predstavljenih argumentov dokončno odloča o tem, katera dejanja so v tem smislu potrebna.
Po 4. točki 318. člena ZPP ni pogojev za izdajo zamudne sodbe le tedaj, ko so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana, sodišče pa dokazov ne izvaja, saj, kot je bilo zgoraj navedeno, sodišče v postopku za izdajo zamudne sodbe dejanskega stanja ni treba ugotavljati, temveč kot podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi.
Če so dogovorjene večje obresti od dovoljenih, velja največja mera dovoljenih obresti. To velja tudi v primeru, ko dolžnik s plačilom pogodbenih obresti privolili v nedopustnost, kot je obravnavani primer.
poklicna bolezen - bodoča škoda - višina odškodnine - tek zamudnih obresti
Ima poklicno bolezen - plake parietalne plevre, zaradi katerih pa bolečin nima, niti zmanjšanja zmogljivosti in težkega dihanja, le kašelj, kar tožniku nedvomno povzroča določena neugodja.