Spreminjanje obtožbe po že zaključenem dokaznem postopku v okviru zaključnih besed strank je vsekakor mogoče šteti kot nepričakovano ravnanje in je v tem smislu obramba postavljena v položaj presenečenja (še posebej, če se obdolženec zagovarja brez zagovornika). Zaključne besede so namreč namenjene predvsem analizi dokazov, ki so (že) bili izvedeni na glavni obravnavi glede na obtožbena zatrjevanja. V 2. odst. 344. čl. ZKP je zato določeno, da sme sodišče za pripravo obrambe prekiniti glavno obravnavo. To določbo je treba po oceni pritožbenega sodišča razlagati tako, da se mora v tem smislu najprej izjaviti obdolženec sam. Sodišče ne more o vprašanju prekinitve obravnave odločiti, ne da bi o tem predhodno slišalo stališče obdolženca (oz. obrambe), saj je pravica do obrambe izvorno in v prvi vrsti pravica samega obdolženca; sodišče pa šele na podlagi predstavljenih argumentov dokončno odloča o tem, katera dejanja so v tem smislu potrebna.
pravdni postopek - sukcesija - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - razveljavitev - rok - nadaljevanje postopka
Ker je tožeča stranka (ponovno) predlagala nadaljevanje po ZSSuk prekinjenega pravdnega postopka, z odločbo Ustavnega sodišča določen 9 mesečni rok za odpravo neskladja ZPSSJAN z Ustavo pa se je neuspešno iztekel, sta na podlagi odločbe Ustavnega sodišča izpolnjeni predpostavki oz. pogoja za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka.
ZOR člen 160, 165, 166, 178, 277, 277/1, 303, 939, 939/1, 160, 165, 166, 178, 277, 277/1, 303, 939, 939/1.
odgovornost staršev za škodo, ki jo povzroči drugemu njihov mladoletni otrok po dopolnjenem sedmem letu starosti - odgovornost premikajočih motornih vozil - zakonske zamudne obresti
Odgovornost staršev za škodo, ki jo drugemu povzroči mladoletni otrok, traja do polnoletnosti, ne glede na to, da je mladoletnik z dopolnjenimi 14. leti tudi sam odškodninsko odgovoren.
Tožeča stranka je lastnica sporne nepremičnine, ki jo ima tožena stranka v posesti (kar med strankama niti ni bilo sporno) in katero tožena stranka zaseda brez pravnega naslova, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku na podlagi 92. člena Stvarnopravnega zakonika.
zahteva za izločitev sodnika - opravljanje nadaljnjih dejanj
Pritrditi je potrebno tožniku, da je na obravnavi 6.5.2004 res podal zahtevo za izločitev razpravljajočega sodnika in sicer zaradi okoliščin iz 6. tč. 70. čl. ZPP, to je, da so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti. V takšnem primeru pa sodnik lahko opravlja nadaljnja dejanja in z delom ni potrebno prenehati do odločitve o zahtevi, kar je izrecno določeno v 1. odst. 74. čl. ZPP. To pa jasno pomeni, da če je sodnik z delom nadaljeval, ni storil očitane bistvene kršitve določb postopka.