ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 53, 53/2, 61, 61/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
ugovor - sklep o izvršbi - verodostojna listina
V kolikor dolžnik napada le del sklepa, s katerim mu je naložena poravnava terjatve, so pravno pomembna le tista dejstva, ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična. Pri ugovoru zoper tisti del sklepa, s katerim je dovoljena izvršba, pa so lahko pravno pomembna le tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so navedena v dol. I. odst. 55. čl. ZIZ.
odpravnina - direktor - prenehanje funkcije - pripojitev družbe
Ker je tožnici funkcija direktorice družbe prenehala zaradi pripojitve te družbe k drugi družbi, ni upravičena do izplačila odpravnine, ki je bila za primer odpoklica brez utemeljenega razloga dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi.
V naročilnici z dne 21.8.2000, s katero je tožena stranka tožeči stranki naročila izvedbo spornih del, je res zapisano, da bo račun za ta dela tožena stranka poravnala v primeru, da tega ne bo storil glavni izvajalec. In ker ni dokazala, da bi ta dela tožeči stranki plačal glavni izvajalec, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da jih je dolžna plačati tožena stranka, ki je bila s tožečo stranko v poslovnem odnosu na podlagi 600. čl. tedaj veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR).
ugovor tretjega - pravnomočnost - materialna pravnomočnost
Ker je sodišče prve stopnje že pravnomočno odločilo o povsem enakem ugovoru tretjega z dne 25.11.2003 izdanim sklepom, kakršnihkoli spremenjenih razmer po pravnomočnosti citir. sklepa pa tretji tudi sedaj ne navaja, je zato posledični, na dol. čl. 15 ZIZ v zvezi s čl. 319/II ZPP-UPB2 oprti prvostopni zaključek o zavrženju drugega ugovora tretjega kot nedovoljenega pravilen in zakonit.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor
Ni mogoče pritrditi stališčem sodišča prve stopnje, da je dolžnikov ugovor neobrazložen in da dolžnik ni predlagal nobenega dokaza. Dolžnik je v ugovoru navajal, da je dolg do upnika poravnal s plačilom na račun s.p. H.F. in da je zato upnikova terjatev prenehala. Kot dokaz tej svoji trditvi je predlagal zaslišanje strank ter dveh prič. To pa v obravnavanem primeru zadostuje.
povrnitev negmotne škode - prehod terjatve ali obveznosti
Po 204. čl. ZOR preide terjatev za povrnitev negmotne škode na dediče samo, če je bila priznana s pravnomočno odločbo ali s pisnim sporazumom. Pravica do povrnitve nepremoženjske škode je osebna. Vezana je na osebo upravičenca, zato ni podedljiva.
Sodišče druge stopnje sprejema oceno prvostopenjskega sodišča, da predstavlja s plinom napolnjena plinska jeklenka nevarno stvar, zaradi česar je nadalje pravilno zaključilo, da je prvotožena stranka za nastalo škodo objektivno odgovorna. Plinska jeklenka, ki je napolnjena s propan-butan plinom, sama po sebi sicer res ni nevarna, pač pa takšna postane šele ob nezadostno skrbnem ravnanju, saj lahko pride do uhajanja plina v zrak in s tem nastanka eksplozivne mase.
denarno nadomestilo - zavarovanje za primer brezposelnosti - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti
Pri ugotavljanju pogojev za priznanje nadomestila za preostali čas upravičenosti do denarnega nadomestila je primarnega pomena ugotovitev, kdaj je prenehal razlog za mirovanje. Šele po ugotovitvi, kdaj je prenehal razlog za mirovanje pravice do denarnega nadomestila, se lahko ugotavlja, ali se je upravičenec pravočasno, v roku 8 dni, javil zavodu in ali je upravičen do denarnega nadomestila za preostali čas.
O prenehanju razlogov za mirovanje pravice do denarnega nadomestila se ne odloča z odločbo, ker je z zakonom določeno, da se osemdnevni rok šteje od prenehanja razloga za mirovanje, ne pa od prejema odločitve. Z odločbo se odloča le o pravicah, ne pa o dejstvih. Razlogi za mirovanje so dejstva, ne pa pravice.
Dedni dogovor je sporazum med dediči z učinkom sodne poravnave, za izpodbijanje sodne poravnave pa je po določbi čl. 392 ZPP možna tožba na razveljavitev sodne poravnave, ki jo je mogoče vložiti zaradi zmote, sile ali zvijače po sklenitvi dednega dogovora. S pritožbo je mogoče izpodbijati sklep o dedovanju, ki temelji na dednem dogovoru, le glede trditve, da sporazuma niso sklenili vsi dediči, ali da je bil sporazum netočno povzet v sklep o dedovanju.
kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila - uradna oseba - učitelj - uradna listina - zapisnik o zaključnem izpitu
Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja, pravilno tolmačilo, da ima učitelj lahko lastnost uradne osebe le v določenih primerih, ko npr. izdaja spričevala,
diplome in morebitne druge uradne listine, pri čemer velja takšen status le v zvezi s temi delovnimi dolžnostmi (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Ips 146/98). Prvostopenjsko sodišče
je pravilno ugotovilo, da je bila obtoženka članica izpitne komisije, da je pripravljala predloge nalog in vprašanj za zaključni izpit ter da je dijakom za posebno plačilo nudila inštrukcije za slovenski
jezik. Vendar je prvostopenjsko sodišče ob upoštevanju določb podzakonskih aktov, ki urejajo potek zaključnih izpitov (9. in 10. stran izpodbijane sodbe) ter ob upoštevanju navedene sodbe Vrhovnega sodišča RS, pravilno zaključilo, da obtoženka ni imela statusa uradne osebe.
predodelitev otroka v varstvo in vzgojo drugemu roditelju - stiki otroka s staršem - koristi otroka - spremenjene razmere
Sodišče mora poseči s predodelitvijo otrok, predvsem in hitro takrat, ko spremenjene razmere že akutno kažejo na nujnost spremembe. Ni pa se mogoče strinjati s toženko, da ukrepanje sodišča s predodelitvijo ni v nobenem primeru potrebno, ko gre za preventivno ukrepanje. Če je za v bodoče že dovolj jasno izkazano, da razmere ne bodo več ustrezale koristim otroka, tudi take okoliščine utemeljujejo poseg sodišča s spremembo odločbe o dodelitvi otrok.
ugovor dolžnika po izteku roka - vročitev nepravočasnega ugovora upniku - absolutna bistvena kršitev postopka
Res je sicer, da v rednem postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ne velja določba 57.čl. ZIZ, povsem drugačna pa je situacija, kadar gre za ugovor po izteku roka. V takem primeru namreč mora sodišče prve stopnje, potem ko ugotovi, da je vložen ugovor pravočasen, popoln in dovoljen, tak ugovor poslati upniku v odgovor (57.čl. ZIZ) in šele nato o njem odločati.