ZIZ člen 178, 178/4, 178, 178/4. ZGO-1 člen 218, 218/b, 218, 218/b.
vrednost nepremičnine - cenitev - stavbno zemljišče
Če se sporni parceli na podlagi 218 b. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) štejeta kot nezazidano stavbno zemljišče, ima pritožba prav, da bi ju kot takšni moral oceniti tudi izvedenec.
predodelitev otroka v varstvo in vzgojo drugemu roditelju - stiki otroka s staršem - koristi otroka - spremenjene razmere
Sodišče mora poseči s predodelitvijo otrok, predvsem in hitro takrat, ko spremenjene razmere že akutno kažejo na nujnost spremembe. Ni pa se mogoče strinjati s toženko, da ukrepanje sodišča s predodelitvijo ni v nobenem primeru potrebno, ko gre za preventivno ukrepanje. Če je za v bodoče že dovolj jasno izkazano, da razmere ne bodo več ustrezale koristim otroka, tudi take okoliščine utemeljujejo poseg sodišča s spremembo odločbe o dodelitvi otrok.
kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila - uradna oseba - učitelj - uradna listina - zapisnik o zaključnem izpitu
Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja, pravilno tolmačilo, da ima učitelj lahko lastnost uradne osebe le v določenih primerih, ko npr. izdaja spričevala,
diplome in morebitne druge uradne listine, pri čemer velja takšen status le v zvezi s temi delovnimi dolžnostmi (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Ips 146/98). Prvostopenjsko sodišče
je pravilno ugotovilo, da je bila obtoženka članica izpitne komisije, da je pripravljala predloge nalog in vprašanj za zaključni izpit ter da je dijakom za posebno plačilo nudila inštrukcije za slovenski
jezik. Vendar je prvostopenjsko sodišče ob upoštevanju določb podzakonskih aktov, ki urejajo potek zaključnih izpitov (9. in 10. stran izpodbijane sodbe) ter ob upoštevanju navedene sodbe Vrhovnega sodišča RS, pravilno zaključilo, da obtoženka ni imela statusa uradne osebe.
ugovor tretjega - pravnomočnost - materialna pravnomočnost
Ker je sodišče prve stopnje že pravnomočno odločilo o povsem enakem ugovoru tretjega z dne 25.11.2003 izdanim sklepom, kakršnihkoli spremenjenih razmer po pravnomočnosti citir. sklepa pa tretji tudi sedaj ne navaja, je zato posledični, na dol. čl. 15 ZIZ v zvezi s čl. 319/II ZPP-UPB2 oprti prvostopni zaključek o zavrženju drugega ugovora tretjega kot nedovoljenega pravilen in zakonit.
Dedni dogovor je sporazum med dediči z učinkom sodne poravnave, za izpodbijanje sodne poravnave pa je po določbi čl. 392 ZPP možna tožba na razveljavitev sodne poravnave, ki jo je mogoče vložiti zaradi zmote, sile ali zvijače po sklenitvi dednega dogovora. S pritožbo je mogoče izpodbijati sklep o dedovanju, ki temelji na dednem dogovoru, le glede trditve, da sporazuma niso sklenili vsi dediči, ali da je bil sporazum netočno povzet v sklep o dedovanju.
odpravnina - direktor - prenehanje funkcije - pripojitev družbe
Ker je tožnici funkcija direktorice družbe prenehala zaradi pripojitve te družbe k drugi družbi, ni upravičena do izplačila odpravnine, ki je bila za primer odpoklica brez utemeljenega razloga dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi.
V naročilnici z dne 21.8.2000, s katero je tožena stranka tožeči stranki naročila izvedbo spornih del, je res zapisano, da bo račun za ta dela tožena stranka poravnala v primeru, da tega ne bo storil glavni izvajalec. In ker ni dokazala, da bi ta dela tožeči stranki plačal glavni izvajalec, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da jih je dolžna plačati tožena stranka, ki je bila s tožečo stranko v poslovnem odnosu na podlagi 600. čl. tedaj veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR).
Sodišče druge stopnje sprejema oceno prvostopenjskega sodišča, da predstavlja s plinom napolnjena plinska jeklenka nevarno stvar, zaradi česar je nadalje pravilno zaključilo, da je prvotožena stranka za nastalo škodo objektivno odgovorna. Plinska jeklenka, ki je napolnjena s propan-butan plinom, sama po sebi sicer res ni nevarna, pač pa takšna postane šele ob nezadostno skrbnem ravnanju, saj lahko pride do uhajanja plina v zrak in s tem nastanka eksplozivne mase.
denarno nadomestilo - zavarovanje za primer brezposelnosti - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti
Pri ugotavljanju pogojev za priznanje nadomestila za preostali čas upravičenosti do denarnega nadomestila je primarnega pomena ugotovitev, kdaj je prenehal razlog za mirovanje. Šele po ugotovitvi, kdaj je prenehal razlog za mirovanje pravice do denarnega nadomestila, se lahko ugotavlja, ali se je upravičenec pravočasno, v roku 8 dni, javil zavodu in ali je upravičen do denarnega nadomestila za preostali čas.
O prenehanju razlogov za mirovanje pravice do denarnega nadomestila se ne odloča z odločbo, ker je z zakonom določeno, da se osemdnevni rok šteje od prenehanja razloga za mirovanje, ne pa od prejema odločitve. Z odločbo se odloča le o pravicah, ne pa o dejstvih. Razlogi za mirovanje so dejstva, ne pa pravice.
prevzem dolga - konverzija terjatve - razlaga pogodbenih določil - pristop k dolgu
Pri tem dogovoru gre po mnenju pritožbenega sodišča pravno za pogodbo o pristopu k dolgu po 451. čl. ZOR, s katero se je tožena stranka zavezala tožeči stranki, da bo izpolnila njeno terjatev do dolžnika, to je do družbe M., in sicer obročno na način, ki je razviden iz besedila dogovora oz. zabeležke - šlo za samostojno in lastno zavezo tožene stranke tožeči stranki.
ugovor dolžnika po izteku roka - vročitev nepravočasnega ugovora upniku - absolutna bistvena kršitev postopka
Res je sicer, da v rednem postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ne velja določba 57.čl. ZIZ, povsem drugačna pa je situacija, kadar gre za ugovor po izteku roka. V takem primeru namreč mora sodišče prve stopnje, potem ko ugotovi, da je vložen ugovor pravočasen, popoln in dovoljen, tak ugovor poslati upniku v odgovor (57.čl. ZIZ) in šele nato o njem odločati.
V obravnavanem primeru dopis tožeče stranke, na katerega se sklicuje tožena, ne predstavlja priporočenega pisma zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, ki bi imelo za posledico prenehanje zavarovalne pogodbe. V tem dopisu je namreč tožeča stranka toženo le obvestila o tem, zakaj zavrača njen zahtevek za plačilo zavarovalnine.
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 53, 53/2, 61, 61/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
ugovor - sklep o izvršbi - verodostojna listina
V kolikor dolžnik napada le del sklepa, s katerim mu je naložena poravnava terjatve, so pravno pomembna le tista dejstva, ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična. Pri ugovoru zoper tisti del sklepa, s katerim je dovoljena izvršba, pa so lahko pravno pomembna le tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so navedena v dol. I. odst. 55. čl. ZIZ.