ZJRM člen 11, 11/1, 11/1-1, 11, 11/1, 11/1-1. ZP-1 člen 223, 223, 223.
sankcije za prekršek
V naslednjih odstavkih 223. člena ZP-1 je zakonodajalec določil, kako se do uskladitve predpisov iz 1. odstavka 223. člena uporabljajo sankcije iz teh predpisov. Iz tega dela je razvidno, da je zakonodajalec predvidel, da bo uskladitev opravljena le v zvezi z določbami o sankcijah in da dejstvo neusklajenosti ne pomeni, da materialni predpis ne velja.
V konkretnem primeru je bilo ravnanje, kot se očita mladoletni Š. Š., določeno kot prekršek preden je bilo storjeno (storjeno pa je bilo 1. 12. 2005, torej kar dva meseca pred potekom roka za uskladitev ZJRM z določbami ZP-1). Po mnenju pritožbenega sodišča je izpolnjen tudi drugi pogoj iz 1. odstavka 2. člena ZP-1, da je bila za dejanje predpisana tudi sankcija za prekršek, saj gre za prekršek iz 11. člena ZJRM, pri katerem sta bili alternativno predpisani denarna kazen in kazen zapora ter 2. odstavek 223. člena ZP-1 rešuje to situacijo z navedbo, da se do uskladitve predpisov iz 1. odstavka 223. člena ZP-1 uporabljajo sankcije iz teh predpisov in predpisane denarne kazni veljajo kot predpisane globe.
Ker je rok za objavo popravka vezan na prejem popravka, v konkretnem primeru pa ni sporno, da je toženec popravek tožnika prejel dne 20.11.2004, je povsem jasno, da je rok za objavo popravka iztekel z izdajo časopisa v decembru 2004, rok za vložitev tožbe pa zato v skladu z določbo 2. odstavka 33. člena ZMed 24.1.2005, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
Tožnik oz. njegov pravni prednik je objekt zgradil z namenom, da se bo v njem opravljala trgovskoposlovna dejavnost. Da bi do tega prišlo, je bilo potrebno izpolniti tudi pogoje, vezane na izgradnjo parkirišč in dostopov. Investitor je torej moral poskrbeti (in je to tudi storil), da bodo imeli poslovni prostori ustrezen dostop in ustrezno število parkirišč. Poslovni prostori, ki so bili grajeni za prodajo, so pridobili uporabno dovoljenje tudi zato, ker so ta pogoj izpolnjevali. Pritožbeno sodišče enako kot prvostopenjsko meni, da jim je bil s prodajo zagotovljen tako dostop, kot tudi parkiranje na tej parceli za potrebe njihovih poslovnih prostorov.
spor majhne vrednosti - postopek po predlogu za izvršbo
Specifičen postopek, ki se začne na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, terja ustrezno razlago: predlog upnika (kasneje tožeče stranke) šteje kot tožba, odgovor dolžnika (kasneje tožene stranke) pa kot odgovor na tožbo, obe stranki pa imata po razveljavitvenem sklepu in odločitvi, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku, pravico, da vložita še eno pripravljalno vlogo, v kateri lahko navajata dejstva in dokaze.
ZNP člen 35, 35/1, 35/5, 37, 35, 35/1, 35/5, 37. ZPP člen 158, 164, 164/7, 158, 164, 164/7.
skupni stroški - stroški postopka - umik predloga - krivda predlagateljice za postopek - pravilna uporaba materialnega prava
Predlagateljica je z vložitvijo predloga, ki je povzročil potek postopka in nato z umikom tega predloga povzročila nasprotnemu udeležencu stroške, zato je stroške, ki so nastali po njeni krivdi, dolžna povrniti. V obravnavanem primeru je namreč potrebno uporabiti določilo 5. odst. 35. člena ZNP.
V primeru sodišče zahtevo za vrnitev takse s potrebnimi podatki pošlje pristojnemu davčnemu uradu, na območju katerega ima sodišče svoj sedež, če je bila taksa plačana v gotovini, če pa je bila plačana v sodnih kolkih, pristojnemu davčnemu uradu, na območju katerega je stalno prebivališče oziroma sedež taksnega zavezanca. O zahtevi za vrnitev takse odloči pristojni davčni urad.
ZZZDR člen 106, 106/1, 106/5, 106, 106/1, 106/5. ZPP člen 253, 253/1, 421, 421/2, 253, 253/1, 421, 421/2.
stiki očeta z otrokom - izvedensko mnenje
106. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) in 5. odst. citiranega člena sodišču nalaga, da pravico do stikov odvzame ali omeji, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi. Stiki pa otroku niso v korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj.