41.

VSL sklep III Cp 90/2006

22.2.2006

CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL50817

ZIZ člen 191, 191/3, 191, 191/3. ZPP člen 11, 11/2, 11/4, 11, 11/2, 11/4.

domik nepremičnine - plačilo kupnine - zloraba pravice - denarna kazen

Pojem zlorabe pravic v smislu 11. člena ZPP predstavlja pravni

standard, kateremu mora sodišče določiti njegovo vsebino glede na

konkreten primer in glede na konkretne družbene razmere. V primeru,

ko ugotovi okoliščine, na podlagi katerih oceni, da stranka zlorablja

procesno pravico, sodišče s sklepom izreče denarno kazen (4. odstavek

11. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ). Zakon pa ne predvideva

možnosti, da bi sodišče zagrozilo z izrekom denarne kazni stranki, če

ne bo opravila nekega dejanja, kot je to storilo sodišče prve

stopnje.

 

43.

VSL sodba I Cp 4704/2005

22.2.2006

obligacijsko pravo

VSL51238

ZOR člen 939, 939/1, 939, 939/1.

regres - začetek teka zamudnih obresti

Za začetek teka zakonskih zamudnih obresti od terjatve, ki jo ima

zavarovalnica po 939. členu ZOR, ni odločilno, kdaj je bil zavezanec

obveščen o plačilu regresnega zahtevka, saj za takšno stališče ni

podlage v citiranem določilu. Zahtevek zavarovanca proti odgovorni

osebi je odškodninski, začetek teka zamudnih obresti pri

odškodninskih zahtevkih pa ni odvisen od okoliščine, kdaj je

povzročitelj škode izvedel za zahtevek oziroma kdaj je bil "izdan

račun". Ker zavarovalnica z izplačilom odškodnine vstopi v pravice

svojega zavarovanca, je njen položaj enak zavarovančevemu.

 

45.

VSL sklep I Cp 65/2006

22.2.2006

DEDNO PRAVO

VSL50645

ZD člen 18, 214, 219, 18, 214, 219.

sklep o dedovanju - kaduciteta

Vsebina sklepa o dedovanju je predpisana v 2. odstavku 214. člena ZD.

Če je del obrazložitve vsebovan že v izreku sklepa, je tak sklep

napačen. To velja tudi za ugotovitev, da je RS dolžna poravnati

dolgove zapustnika do višine vrednosti izročene zapuščine, tak zapis

ne sodi v izrek odločbe, temveč je dovolj, da sodišče v obrazložitvi

le opozori upnike, da lahko svojo terjatev uveljavljajo do države.

V primeru kaducitete po 219. členu ZD mora sodišče predhodno

ugotoviti, ali obstojijo dediči po pokojnem tudi v obsegu 3.

parentele, če v prvih dveh dedičev ni. Z odpovedjo dedovanju dediča

bližnjega dednega reda pridejo namreč v poštev za dedovanje tudi

dediči naslednje parentele.

 

47.

VSL sodba I Kp 1383/2005

22.2.2006

kazensko procesno pravo

VSL22720

ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 385, 371, 371/1, 371/1-11, 385.

bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izrek sodbe

Tožilčeve navedbe v zvezi z izpodbijanjem dejanskega stanja pa niso

relevantne za izpodbijanje sodbe. V tej zadevi je sodišče prve

stopnje, ko je o njej odločalo v drugem sojenju, s sodbo K 16/2000 z

dne 22.11.2001 obtoženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja umora

po I. odstavku 127. člena KZ, storjenega v prekoračenem silobranu po

III. odstavku 11. člena KZ. Okrožni državni tožilec v dejanskem

pogledu te sodbe ni napadel in ni izpodbijal v sodbi ugotovljenega

dejanskega stanja v zvezi z pravno opredelitvijo dejanja. Zoper sodbo

se je pritožil le zaradi odločbe o kazni. Pritožnik se tudi zaradi

zmotne ugotovljenega dejanskega stanja zavzema za razveljavitev

sodbe. Glede na določbo 385. člena ZKP, s katero je uzakonjena

prepoved spremembe sodbe v obtoženčevo škodo glede pravne presoje

dejanja, v novem sojenju, sodišče prve stopnje ne bi moglo ugotoviti

za obtoženca neugodnejšega dejanskega stanja, za katerega se zavzama

pritožnik, zato so njegove navedbe, s katerimi utemeljuje, da dejanje

ni bilo storjeno v prekoračenem silobranu oziroma da prekoračenega

silobrana ni, za izpodbijanje sodbe niso relevantne.

Dejstva, ki jih je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe še

podrobneje pojasnilo, pa v zadostni meri tudi pojasnjujejo vsebino

opisa dejanja v izreku sodbe. Ker sodbeni izrek in obrazložitev

predstavljata celoto, ni mogoče zaključiti, da izreka sodbe ni moč

preizkusiti, kar v pritožbi smiselno zatrjujeta oba pritožnika,

zaradi česar pritožbeno sodišče ugotavlja, da zatrjevana bistvena

kršitev določb kazenskega postopka ni podana.

 

49.

VSL sklep II Cp 602/2006

22.2.2006

ZEMLJIŠKA KNJIGA

VSL52442

ZZK-1 člen 124, 124.

vpis stvarne pravice - veljavnost zavezovalnega posla

Sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ni pristojno presojati veljavnost zavezovalnega pravnega posla na podlagi katerega je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo.

 

51.

VSL sklep II Cp 5647/2005

22.2.2006

obligacijsko pravo - stvarno pravo

VSL51737

ZTLR člen 20, 20. ZOR člen 26, 28, 73, 26, 28, 73.

soglasje strank - pisna pogodba

Ob upoštevanju zgoraj navedenih dejanskih okoliščin pritožbeno

sodišče ne dvomi o tem, da so se pogodbene stranke zedinile o

bistvenih sestavinah kupne pogodbe, saj so določile predmet in ceno,

svojo voljo za sklenitev pogodbe so izrazile izrecno, saj je bila

njihova volja skleniti pogodbo zapisana celo v pisni obliki.

Nenazadnje niti tožena stranka v tem postopku ni zanikala, da pogodba

ne bi bila sklenjena, ker med pogodbenimi strankami ne bi bilo

soglasja volj.

Oblike oziroma načina izjave volje za sklenitev pogodbe pa ne smemo

zamenjati z obliko pogodbe same.

Temeljno pravilo glede zagotovitve pisnosti nekega pravnega posla,

kadar je ta predpisana, je, da jo morajo podpisati vse stranke, ki se

z njo zavezujejo (1. odst. 72. člena ZOR). Vendar pa je zahtevi po

pisnosti pogodbe zadoščeno tudi, če vsaka stranka podpiše tisti izvod

listine, ki je namenjen drugi stranki (3. odst. 72. člena ZOR) ali

celo, če stranki izmenjata pismi ali se sporazumeta po teleprinterju

ali po kakšnem drugem sredstvu, ki omogoča, da se zanesljivo ugotovi,

kaj je vsebina izjave in kdo jo daje (4. odst. 72. člena ZOR). Za

pisno obliko kupne pogodbe torej ni nujno, da so podpisi vseh

pogodbenih strank na eni listini, pač pa so lahko na dveh ali celo

več listinah.

 

53.

VSL sodba II Cp 5607/2005

22.2.2006

civilno procesno pravo - mednarodno zasebno pravo

VSL51719

 

izročitev - tujina

Prvi člen Konvencije o civilnem postopku, z dne 1. marec 1954 določa,

temeljno pravilo o načinu vročanja v tujini in sicer po diplomatski

poti. Vendar pa je v 2. odstavku 6. člena navedene konvencije

določena izjema od tega pravila, ki dopušča vročanje neposredno po

pošti, če temu ne nasprotuje država, na območju katere je bila

vročitev opravljena, pri čemer tudi morebitno nasprotovanje države v

tem primeru nima pravnega učinka, če je mogoče pisanje vročiti

naslovniku brez prisile. V konkretnem primeru odločbi makedonskih

sodišč, s katerim je bilo zavrnjeno priznanje sodb naših sodišč, ne

moreta predstavljati dejanji nasprotovanja navedbam vročanja,

opravljenem v prej končanem pravdnem postopku, ki je tekel pred

slovenskim sodiščem.

 

55.

VSK sodba I Cp 338/2005

21.2.2006

civilno procesno pravo

VSK02110

ZPP člen 450, 451, 452, 453, 458, 450, 451, 452, 453, 458.

spor majhne vrednosti - postopek po predlogu za izvršbo

Specifičen postopek, ki se začne na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, terja ustrezno razlago: predlog upnika (kasneje tožeče stranke) šteje kot tožba, odgovor dolžnika (kasneje tožene stranke) pa kot odgovor na tožbo, obe stranki pa imata po razveljavitvenem sklepu in odločitvi, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku, pravico, da vložita še eno pripravljalno vlogo, v kateri lahko navajata dejstva in dokaze.

 

57.

VSK sodba I Cp 903/2004

21.2.2006

stvarno pravo

VSK01933

ZTLR člen 28, 28/4, 28, 28/4.

lastninska pravica - priposestvovanje - načelo zaupanja

Lastninska pravica, pridobljena s priposestvovanjem. Pravno pravilo 1500 ODZ.

 

59.

VSK sodba I Cp 912/2004

21.2.2006

PRAVO DRUŽB

VSK02566

ZGD člen 394, 394/1, 446, 447, 394, 394/1, 446, 447. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5.

odgovornost družbenikov za dolgove družbe - aktivni družbeniki - čas nastanka terjatve

Tožnik vloge pasivnega družbenika v času nastanka sporne terjatve ni dokazal, zato ni uspel izpodbiti domneve iz 4. odst. 27. čl. ZFPPod in odgovarja za obveznosti izbrisane družbe.