• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 12
  • >
  • >>
  • 41.
    VSL sklep PRp 255/2006
    22.2.2006
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSL60012
    ZJRM člen 11, 11/1, 11/1-1, 11, 11/1, 11/1-1. ZP-1 člen 223, 223, 223.
    sankcije za prekršek
    V naslednjih odstavkih 223. člena ZP-1 je zakonodajalec določil, kako se do uskladitve predpisov iz 1. odstavka 223. člena uporabljajo sankcije iz teh predpisov. Iz tega dela je razvidno, da je zakonodajalec predvidel, da bo uskladitev opravljena le v zvezi z določbami o sankcijah in da dejstvo neusklajenosti ne pomeni, da materialni predpis ne velja.

    V konkretnem primeru je bilo ravnanje, kot se očita mladoletni Š. Š., določeno kot prekršek preden je bilo storjeno (storjeno pa je bilo 1. 12. 2005, torej kar dva meseca pred potekom roka za uskladitev ZJRM z določbami ZP-1). Po mnenju pritožbenega sodišča je izpolnjen tudi drugi pogoj iz 1. odstavka 2. člena ZP-1, da je bila za dejanje predpisana tudi sankcija za prekršek, saj gre za prekršek iz 11. člena ZJRM, pri katerem sta bili alternativno predpisani denarna kazen in kazen zapora ter 2. odstavek 223. člena ZP-1 rešuje to situacijo z navedbo, da se do uskladitve predpisov iz 1. odstavka 223. člena ZP-1 uporabljajo sankcije iz teh predpisov in predpisane denarne kazni veljajo kot predpisane globe.

     
  • 42.
    VSL sklep I Cp 4719/2005
    22.2.2006
    DEDNO PRAVO
    VSL51236
    ZD člen 82, 82/3, 136, 82, 82/3, 136.
    dedna izjava - pogoj
    Dedna izjava ne more biti podana pogojno, z rokom ali bremenom.

    Takšna izjava, dana pod pogojem, je veljavna, ker se šteje, kot da

    pogoja ni.

     
  • 43.
    VSL sklep III Cp 90/2006
    22.2.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50817
    ZIZ člen 191, 191/3, 191, 191/3. ZPP člen 11, 11/2, 11/4, 11, 11/2, 11/4.
    domik nepremičnine - plačilo kupnine - zloraba pravice - denarna kazen
    Pojem zlorabe pravic v smislu 11. člena ZPP predstavlja pravni

    standard, kateremu mora sodišče določiti njegovo vsebino glede na

    konkreten primer in glede na konkretne družbene razmere. V primeru,

    ko ugotovi okoliščine, na podlagi katerih oceni, da stranka zlorablja

    procesno pravico, sodišče s sklepom izreče denarno kazen (4. odstavek

    11. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ). Zakon pa ne predvideva

    možnosti, da bi sodišče zagrozilo z izrekom denarne kazni stranki, če

    ne bo opravila nekega dejanja, kot je to storilo sodišče prve

    stopnje.

     
  • 44.
    VSL sklep II Cp 5647/2005
    22.2.2006
    obligacijsko pravo - stvarno pravo
    VSL51737
    ZTLR člen 20, 20. ZOR člen 26, 28, 73, 26, 28, 73.
    soglasje strank - pisna pogodba
    Ob upoštevanju zgoraj navedenih dejanskih okoliščin pritožbeno

    sodišče ne dvomi o tem, da so se pogodbene stranke zedinile o

    bistvenih sestavinah kupne pogodbe, saj so določile predmet in ceno,

    svojo voljo za sklenitev pogodbe so izrazile izrecno, saj je bila

    njihova volja skleniti pogodbo zapisana celo v pisni obliki.

    Nenazadnje niti tožena stranka v tem postopku ni zanikala, da pogodba

    ne bi bila sklenjena, ker med pogodbenimi strankami ne bi bilo

    soglasja volj.

    Oblike oziroma načina izjave volje za sklenitev pogodbe pa ne smemo

    zamenjati z obliko pogodbe same.

    Temeljno pravilo glede zagotovitve pisnosti nekega pravnega posla,

    kadar je ta predpisana, je, da jo morajo podpisati vse stranke, ki se

    z njo zavezujejo (1. odst. 72. člena ZOR). Vendar pa je zahtevi po

    pisnosti pogodbe zadoščeno tudi, če vsaka stranka podpiše tisti izvod

    listine, ki je namenjen drugi stranki (3. odst. 72. člena ZOR) ali

    celo, če stranki izmenjata pismi ali se sporazumeta po teleprinterju

    ali po kakšnem drugem sredstvu, ki omogoča, da se zanesljivo ugotovi,

    kaj je vsebina izjave in kdo jo daje (4. odst. 72. člena ZOR). Za

    pisno obliko kupne pogodbe torej ni nujno, da so podpisi vseh

    pogodbenih strank na eni listini, pač pa so lahko na dveh ali celo

    več listinah.

     
  • 45.
    VSL sodba II Cp 5607/2005
    22.2.2006
    civilno procesno pravo - mednarodno zasebno pravo
    VSL51719
     
    izročitev - tujina
    Prvi člen Konvencije o civilnem postopku, z dne 1. marec 1954 določa,

    temeljno pravilo o načinu vročanja v tujini in sicer po diplomatski

    poti. Vendar pa je v 2. odstavku 6. člena navedene konvencije

    določena izjema od tega pravila, ki dopušča vročanje neposredno po

    pošti, če temu ne nasprotuje država, na območju katere je bila

    vročitev opravljena, pri čemer tudi morebitno nasprotovanje države v

    tem primeru nima pravnega učinka, če je mogoče pisanje vročiti

    naslovniku brez prisile. V konkretnem primeru odločbi makedonskih

    sodišč, s katerim je bilo zavrnjeno priznanje sodb naših sodišč, ne

    moreta predstavljati dejanji nasprotovanja navedbam vročanja,

    opravljenem v prej končanem pravdnem postopku, ki je tekel pred

    slovenskim sodiščem.

     
  • 46.
    VSL sklep II Cp 602/2006
    22.2.2006
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL52442
    ZZK-1 člen 124, 124.
    vpis stvarne pravice - veljavnost zavezovalnega posla
    Sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ni pristojno presojati veljavnost zavezovalnega pravnega posla na podlagi katerega je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo.

     
  • 47.
    VSL sodba I Kp 1383/2005
    22.2.2006
    kazensko procesno pravo
    VSL22720
    ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 385, 371, 371/1, 371/1-11, 385.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izrek sodbe
    Tožilčeve navedbe v zvezi z izpodbijanjem dejanskega stanja pa niso

    relevantne za izpodbijanje sodbe. V tej zadevi je sodišče prve

    stopnje, ko je o njej odločalo v drugem sojenju, s sodbo K 16/2000 z

    dne 22.11.2001 obtoženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja umora

    po I. odstavku 127. člena KZ, storjenega v prekoračenem silobranu po

    III. odstavku 11. člena KZ. Okrožni državni tožilec v dejanskem

    pogledu te sodbe ni napadel in ni izpodbijal v sodbi ugotovljenega

    dejanskega stanja v zvezi z pravno opredelitvijo dejanja. Zoper sodbo

    se je pritožil le zaradi odločbe o kazni. Pritožnik se tudi zaradi

    zmotne ugotovljenega dejanskega stanja zavzema za razveljavitev

    sodbe. Glede na določbo 385. člena ZKP, s katero je uzakonjena

    prepoved spremembe sodbe v obtoženčevo škodo glede pravne presoje

    dejanja, v novem sojenju, sodišče prve stopnje ne bi moglo ugotoviti

    za obtoženca neugodnejšega dejanskega stanja, za katerega se zavzama

    pritožnik, zato so njegove navedbe, s katerimi utemeljuje, da dejanje

    ni bilo storjeno v prekoračenem silobranu oziroma da prekoračenega

    silobrana ni, za izpodbijanje sodbe niso relevantne.

    Dejstva, ki jih je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe še

    podrobneje pojasnilo, pa v zadostni meri tudi pojasnjujejo vsebino

    opisa dejanja v izreku sodbe. Ker sodbeni izrek in obrazložitev

    predstavljata celoto, ni mogoče zaključiti, da izreka sodbe ni moč

    preizkusiti, kar v pritožbi smiselno zatrjujeta oba pritožnika,

    zaradi česar pritožbeno sodišče ugotavlja, da zatrjevana bistvena

    kršitev določb kazenskega postopka ni podana.

     
  • 48.
    VSL sodba II Cp 784/2006
    22.2.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50300
    ZPP člen 358, 358/1, 358/1-4, 358, 358/1, 358/1-4.
    odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti in zmanjšanja življenjskih aktivnosti
    presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - večfragmentni zlom leve goleni - oškodovanec star 15 let

     
  • 49.
    VSL sklep I Cp 5447/2005
    22.2.2006
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50650
    ZZK-1 člen 4, 4/1, 4/1-3, 4, 4/1, 4/1-3.
    listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo - pravnomočna sodna odločba
    Vknjižba v zemljiški knjigi se dovoli tudi na podlagi pravnomočne

    sodne odločbe. Če je klavzula o pravnomočnosti sodne odločbe, na

    podlagi katere je zemljiškoknjižni referent dovolil vknjižbo, pozneje

    razveljavljena, to pomeni, da sodna odločba ob dovolitvi vknjižbe ni

    bila pravnomočna.

     
  • 50.
    VSL sklep I Cpg 1139/2005
    22.2.2006
    statusno pravo
    VSL07233
    ZGD člen 284, 284/1, 284/3, 286, 286/1, 284, 284/1, 284/3, 286, 286/1.
    sodno pooblastilo - predlog - dnevni red - skupščina d.o.o.
    Materialnopravno zmotno je pritožbeno stališče, da je delničarja

    mogoče pooblastiti za sklic skupščine, čeprav je le ta že sklicana,

    ker tega zakon ne prepoveduje. Manjšinskim delničarjem je

    uveljavljanje članskih pravic iz delnice, ki jih uresničujejo z

    udeležbo in odločanjem na skupščini družbe, omogočeno z institutoma

    uveljavljanja sklica skupščine pri upravi družbe (1. odstavek 284.

    člena ZGD), v primeru nekizpolnitve navedene zahteve za sklic pa z

    možnostjo sodne pooblastitve delničarja za sklic skupščine (3.

    odstavek 284. člena ZGD) in z institutom predlaganja dopolnitve

    dnevnega reda skupščine upravi v primeru, če je skupščina že sklicana

    (1. odstavek 286. člena ZGD). Slednja možnost je predvidena prav v

    izogib "dvojnemu" sklicu skupščine družbe, saj je namen dosežen že z

    dopolnitvijo dnevnega reda skupščine.

    Določitev in objava dnevnega reda ob sklicu skupščine je obligatorna

    (1. odstavek 286. člena ZGD). Določilo 1. odstavka 286. člena ZGD, po

    katerem mora delničar ob zahtevi za sklic skupščine navesti tudi

    namen in razloge zanj, je zato treba presojati v povezavi s 1.

    odstavkom 286. člena ZGD o obvezni določitvi dnevnega reda skupščine.

    Zato navedba namena in razlogov za sklic skupščine nujno vključuje

    tudi obveznost delničarja, ki sklic zahteva, da določi tudi dnevni

    red skupščine, v primeru, ko zahteva sodno pooblastitev za sklic

    skupščine (primerjaj še dr. Bojan Zabel - Razmerje med večinskimi in

    manjšinskimi delničarji v delniški družbi, Podjetje in delo 5-6/1995,

    str. 619). Materialnopravno zmotno je zato pritožbeno stališče, da

    ZGD od predlagajočega delničarja za sklic skupščine ne zahteva tudi

    opredelitve dnevnega reda skupščine. Opredelitev dnevnega reda je

    namreč odločilna za presojo sodišča, ali je predlog za sodno

    pooblastitev delničarja za sklic skupščine utemeljen.

     
  • 51.
    VSL sklep II Cp 4447/2005
    22.2.2006
    civilno procesno pravo - mednarodno zasebno pravo
    VSL51004
    ZPP člen 2, 2/1, 18, 18/3, 29, 47, 2, 2/1, 18, 18/3, 29, 47. ZMZPP člen 52, 53, 52, 53.
    mednarodna pristojnost - pristojnost sodišča - prekoračitev tožbenega zahtevka
    V postopku, začetem s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne

    listine, je toženec lahko ugovarjal dogovorjeno pristojnost sodišča v

    Republiki Avstriji najkasneje v ugovoru zoper sklep o izvršbi.

    Ker plačilo v tuji valuti v razmerju do plačila v domači valuti ni

    nekaj manj, pač pa nekaj drugega, je sodišče prve stopnje s tem, ko

    je toženo stranko obsodilo na plačilo v tuji valuti, čeprav tega ni

    zahtevala, prekoračilo tožbeni zahtevek.

     
  • 52.
    VSK sklep I Cp 262/2006
    22.2.2006
    civilno procesno pravo - medijsko pravo
    VSK02167
    ZPP člen 274, 274. ZMed člen 26, 26/2, 28, 28/2, 33, 33/2, 34, 44, 44/2, 26, 26/2, 28, 28/2, 33, 33/2, 34, 44, 44/2.
    pravočasnost tožbe zaradi objave popravka
    Ker je rok za objavo popravka vezan na prejem popravka, v konkretnem primeru pa ni sporno, da je toženec popravek tožnika prejel dne 20.11.2004, je povsem jasno, da je rok za objavo popravka iztekel z izdajo časopisa v decembru 2004, rok za vložitev tožbe pa zato v skladu z določbo 2. odstavka 33. člena ZMed 24.1.2005, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

     
  • 53.
    VDS sodba in sklep Pdp 353/2005
    22.2.2006
    delovno pravo - civilno procesno pravo
    VDS03833
    ZPP člen 286, 286/2, 337, 337/1, 286, 286/2, 337, 337/1.
    pritožbeni postopek - ugovor zastaranja - pritožbena novota
    Ker gre pri ugovoru zastaranja najprej za sklicevanje na dejstva v zvezi z začetkom in tekom zastaranja, šele potem za materialnopravno presojo, zastaranja ni mogoče uveljavljati šele v pritožbenem postopku, v katerem uveljavljanje novih dejstev načeloma ni dopustno.

     
  • 54.
    VSL sklep II Cp 748/2006
    22.2.2006
    civilno procesno pravo
    VSL51716
    ZPP člen 442, 442/2, 449, 449/2, 442, 442/2, 449, 449/2.
    nagrada izvedenca - rok
    Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo določbo 2. odst. 242. člena

    ZPP, po kateri mora priča zahtevati povračilo stroškov takoj po

    zaslišanju, sicer izgubi to pravico, sodišče pa jo je dolžno na to

    opozoriti. Ker se ta določba za sodne izvedence na podlagi določbe 2.

    odst. 249. člena ZPP uporablja smiselno, bi moralo sodišče prve

    stopnje sodno izvedenko opozoriti, da mora nagrado zahtevati takoj po

    izdelavi izvedenskega mnenja, sicer to pravico izgubi. Le v tem

    primeru bi bilo mogoče šteti, da je sodna izvedenka izgubila pravico

    zahtevati nagrado za izdelavo izvedenskega mnenja, katere ni

    zahtevala takoj po njegovi izdelavi.

     
  • 55.
    VSK sodba I Cp 912/2004
    21.2.2006
    PRAVO DRUŽB
    VSK02566
    ZGD člen 394, 394/1, 446, 447, 394, 394/1, 446, 447. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5.
    odgovornost družbenikov za dolgove družbe - aktivni družbeniki - čas nastanka terjatve
    Tožnik vloge pasivnega družbenika v času nastanka sporne terjatve ni dokazal, zato ni uspel izpodbiti domneve iz 4. odst. 27. čl. ZFPPod in odgovarja za obveznosti izbrisane družbe.

     
  • 56.
    VSK sodba I Cp 1573/2005
    21.2.2006
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSK02571
    ZZZDR člen 123, 123/2, 123, 123/2.
    preživnina - redno šolanje - maturitetni tečaj
    Maturitetni tečaj predstavlja redno obliko šolanja. Omogoča opravljanje mature dijakom, ki so zaključili srednjo, poklicno ali srednjo strokovno šolo.

     
  • 57.
    VSK sklep I Cp 534/2005
    21.2.2006
    sodne takse
    VSK01653
    ZST člen 34, 35, 35/1, 35/2, 35/3, 34, 35, 35/1, 35/2, 35/3.
    vrnitev takse - pristojnost
    V primeru sodišče zahtevo za vrnitev takse s potrebnimi podatki pošlje pristojnemu davčnemu uradu, na območju katerega ima sodišče svoj sedež, če je bila taksa plačana v gotovini, če pa je bila plačana v sodnih kolkih, pristojnemu davčnemu uradu, na območju katerega je stalno prebivališče oziroma sedež taksnega zavezanca. O zahtevi za vrnitev takse odloči pristojni davčni urad.

     
  • 58.
    VSK sodba I Cp 181/2006
    21.2.2006
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSK01973
    ZZZDR člen 106, 106/1, 106/5, 106, 106/1, 106/5. ZPP člen 253, 253/1, 421, 421/2, 253, 253/1, 421, 421/2.
    stiki očeta z otrokom - izvedensko mnenje
    106. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) in 5. odst. citiranega člena sodišču nalaga, da pravico do stikov odvzame ali omeji, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi. Stiki pa otroku niso v korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj.

     
  • 59.
    VSK sklep I Cp 923/2004
    21.2.2006
    PRAVO DRUŽB
    VSK01768
    ZGD člen 394, 394/3, 394, 394/3. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5.
    družbenik - vloga družbenika
    Za presojo vprašanja, ali je družbenik imel aktivno ali pasivno vlogo v družbi, je pomembno stanje v času nastanka terjatve oz. v tem času dejansko vzpostavljena notranja razmerja med družbeniki.

     
  • 60.
    VSK sodba I Cp 152/2005
    21.2.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK02158
    ZOR člen 189, 189/3, 189, 189/3.
    pravno priznana škoda - izgubljeni dobiček - napitnina
    Višina napitnine res ni predpisana, vendar pa je dajanje napitnin v gostinski dejavnosti običajno.

     
  • <<
  • <
  • 3
  • od 12
  • >
  • >>