delodajalec - sprememba delodajalca - prenos podjetja - sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi
O prenosu podjetja je vselej mogoče govoriti takrat, kadar pride do spremembe delodajalca, ki podjetje prevzame, le-to pa ohrani svojo identiteto, s čimer so mišljene iste ali podobne
dejavnosti, poleg tega pa so pomembne še naslednje okoliščine: tip obrata, prenos nepremičnin, premičnin in pravic, prevzem delavcev, prevzem strank.
V primeru spremembe delodajalca po 73. členu ZDR med delavcem in delodajalcem - prevzemnikom ni predvidena sklenitev nove PZ. Pri prenosu podjetja oz. spremembi delodajalca delavec pri
delodajalcau - prevzemniku obdrži vse pravice, ki jih je imel pri delodajalcu - prenosniku, kar pomeni, da ostane v veljavi PZ, sklenjena z delodajalcem - prenosnikom. Prevzeti delavec obdrži
PZ, sklenjeno z delodajalem - prenosnikom ne le eno leto, ampak vse dotlej, dokler ta ni odpovedana ali spremenjena. Enoletni rok iz 2. odstavka 73. člena ZDR, v katerem je delodajalec -
prevzemnik delavcem dolžan zagotavljati enake pravice kot delodajalec - prenosnik, velja le za previce, ki jih je delavcu zagotavljala KP, ki je veljala za delodaljalca - prenosnika in za
Nova dejstva in novi dokazi so lahko razlog za obnovo postopka le ob pogoju, da jih stranka ni mogla uveljavljati v prejšnjem pravnomočno končanem postopku brez svoje krivde (2. odst. 395. člena ZPP).
prometna nesreča - odgovornost lovske družine - krivda
Tožena stranka je zanemarila stalež divjadi, saj se ni držala svojih planov pri odstrelu mladičev srnjadi, kar kaže, da plan odstrela ni v celoti izvršila, in torej ni storila vse, da ne bi prihajalo do prekomernega števila teh živali, saj je ravno na tem kraju divjad pogosto prehajala z ene strani ceste na drugo.
zavarovalna pogodba - plačilo zavarovalnine - splošni zavarovalni pogoji - škoda, nastala v pretepu - sodelovanje v pretepu - izključitev odgovornosti zavarovalnice
Po 7. točki 9. člena Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb NE-93 so obveznosti tožene stranke izključene za nezgode, ki nastanejo pri pretepu ali fizičnem obračunavanju, razen v primeru dokazane samoobrambe.
ZOR člen 154, 163, 200, 200/1, 154, 163, 200, 200/1. ZOFVI člen 73, 75, 75/1, 73, 75, 75/1. ZGim člen 27, 27/1, 27/2, 27/3, 27, 27/1, 27/2, 27/3. Pravilnik o šolskem redu za gimnazije, poklicne, srednje tehniške in strokovne šole člen 32, 34, 34/1-4, 35, 35/1-6, 32, 34, 34/1-4, 35, 35/1-6.
negmotna škoda - povrnitev škode - osebnostna pravica - pravica do izobraževanja - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - vzgojni ukrep - izključitev iz šole - koncesija - zasebna šola
Zasebna šola lahko v pogodbi o koncesiji, ki jo sklene z državo, določi vrste vzgojnih ukrepov in način njihovega izvrševanja. Če koncesionar s tako pogodbo ne razpolaga, se lahko izrečejo le tisti ukrepi, ki jih določajo splošni predpisi, in le na način, ki ga ti urejajo. Izjava, v kateri je tožnik podpisal, da pristaja na interna pravila tožene stranke, ne izključuje protipravnosti ravnanja tožene stranke, ker slednja za sprejetje le-teh nima ustrezne pogodbene podlage, zato je tožnikovo izjavo mogoče presojati le ob ugotavljanju njegove sokrivde k nastanku škode.
Pravica do izobraževanja je osebnostna pravica, zato je v primeru njene okrnitve mogoče zahtevati denarno odškodnino.
Dne 8.11.2004 sta stranki sklenili sodno poravnavo. S sodno poravnavo zaključen spor med pravdnima strankama predstavlja pravnomočno razsojeno stvar, saj v konkretnem primeru, kot izhaja iz vsebine sodne poravnave, vsebuje razrešitev materialnopravnega spora, ki se nanaša na sporni predmet. Zato je pritožba zoper sodbo z dne 8.9.2004 brezpredmetna, pravnega interesa za odločanje o pritožbi pritožnica več nima.
nekvalitetno opravljena dela - znižanje plačila – zavrnitev računa – povezanost trditvenega in dokaznega bremena – sklepčnost ugovora
Znižanje plačila je eden od možnih jamčevalnih zahtevkov, ki jih ima naročnik do prevzemnika posla (izvajalca). Znižanje pa ne more biti poljubno, temveč v razmerju med vrednostjo izvršenega dela brez napake in vrednostjo izvršenega dela z napako. Stranka, ki uveljavlja znižanje plačila, mora zato navesti vsa pravno relevantna dejstva, ki upravičujejo takšno znižanje, zlasti še glede višine znižanja (odstotka, za katerega naj se plačilo zniža), in za ugotovitev takšnih dejstev predlagati tudi dokaze. Znižanje plačila zato ne more biti kar enako še neplačanemu delu pogodbene vrednosti.
Sklepčnost ni samo materialnopravna predpostavka tožbenega zahtevka, ampak mora tudi podana tudi v vseh navedbah (ugovorih), s katerimi tožena stranka tožbenemu zahtevku nasprotuje. S temi navedbami morajo biti zajeta takšna dejstva, da iz njih izhaja pravna posledica, ki jo tožena stranka uveljavlja, ko nasprotuje tožbenemu zahtevku, saj je šele po navedbi takšnih dejstev ugovore tožene stranke mogoče preizkusiti.
V izvršilnih postopkih, uvedenih po uradni dolžnosti, gre za tako imenovane enostranske izvršilne postopke, ki imajo specifične lastnosti in ki uporabo nekaterih določil ZIZ v bistvu že pojmovno izključujejo. Bistvena značilnost takih postopkov je, da se začnejo po uradni dolžnosti in izpeljejo v celoti po uradni dolžnosti, brez sodelovanja upnika kot stranke v postopku. V tovrstnih postopkih je edina stranka dolžnik, upnika v izvršilnem procesnem smislu pa v takih postopkih ni. Tako tudi v predmetni zadevi, ko postopek teče po uradni dolžnosti, se obračun stroškov, ki ga naredi izvršitelj, ne pošlje upniku, kot to določa 38.c čl. ZIZ, ker upnika ni. O tem obračunu mora odločiti sodišče tako, kot je to storilo v predmetni zadevi.
tožba za razveljavitev sodne poravnave - potrebna skrbnost - zmota
Stranka je tista, ki ima primarno pravico skleniti sodno poravnavo, zato nima nobenega pomena dejstvo, da se tožnica naroka na katerem je podpisala zapisnik o sodni poravnavi, ni udeležila skupaj s svojim pooblaščencem (odvetnikom) in je bila na naroku brez pravne pomoči svojega odvetnika. Že iz tožbenih trditev izhaja, da pri sklenitvi sodne poravnave (podpisu zapisnika o sodni poravnavi) ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu, potrebna skrbnost v prometu pa je predpostavka za razveljavitev sodne poravnave zaradi zmote.
Ni mogoče pritrditi upniku, da so bili potrebni stroški vsi stroški, ki so vezani z vložitvijo odgovora na ugovor dolžnika, ne glede na to, kako je o ugovoru sodišče prve stopnje odločilo.