ZPP člen 158, 158/1, 158, 158/1. OZ člen 176, 176.
umik tožbe - stroški postopka - smrt tožeče stranke - nepremoženjska škoda
Terjatev iz naslova nepremoženjske škode je prenehala po 176. čl. Obligacijskega zakonika - OZ. Gre torej za primer umika tožbe zaradi neutemeljenosti zahtevka, čeprav je za tožečo stranko to nesporno postal šele naknadno in tudi brez njene krivde. Za odločanje o stroških pa je bistveno ravno to.
ZZZDR člen 51, 51. ZPP člen 13, 13/1, 13, 13/1. SPZ člen 92, 100, 92, 100.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - predhodno vprašanje
Seveda posebno premoženje lahko tudi (v času zakonske zveze) vloži v drugo premoženje, vendar s tem slednje ne postane skupno premoženje. Pritožnik ima prav, ko smiselno navaja, da je vprašanje izključnega lastništva tožnika oziroma vprašanje skupnega lastništva obeh pravdnih strank na spornem stanovanju, predhodno vprašanje.
regulacijska začasna odredba - omejitve lastninske pravice
Služnostna pravica, ki omogoča uresničevanje gospodarske funkcije lastnine, je lahko vzrok za različne omejitve lastninske pravice drugih.
Predmetna regulacijska začasna odredba je potrebna, ker je sporna pot precej zožena, začasna odredba pa bo med strankama sporno pravno razmerje začasno, do končne rešitve te pravdne zadeve, uredila tako, da bo dopuščena služnostna pot v obsegu, kot se je izvrševala do posega tožene stranke.
Odpoved dediščini : Gre za oblično izjavo in v tej je potrebno izrecno navesti, da se dedič odpoveduje dediščini, ki mu pripada na temelju zakona ali na temelju oporoke ali pa se izjava nanaša na nujni delež. Izjava mora biti podpisana, če pa poda izjavo zastopnik, mora imeti za to posebno pooblastilo.
vrednost spornega predmeta - korekturna dolžnost sodišča - očitno prenizka vrednost
Korekturna dolžnost sodišča je bila na mestu, saj je že na prvi pogled jasno, da z navedbo vrednosti spornega predmeta ni nekaj v redu. Tožeča stranka je očitno navedla prenizko vrednost, saj izrazito odstopa od razumnih razponov vrednosti konkretnega predmeta.
Ker je dedni dogovor vrsta pogodbe in lahko zajame tudi premoženje, ki (še) ni predmet dedovanja, bi ta, v kolikor glede njega med dediči ni spora, vplival na odločitev glede delitve in načina delitve zapuščine.
gradnja na tujem zemljišču - pravdni postopek - upravni postopek
O sporu (zahtevku), ki ima podlago v 25. členu ZTLR odloča sodišče v pravdnem postopku po pravilih Zakona o pravdnem postopku, zato se pritožnik neutemeljeno sklicuje na določila Zakona o splošnem upravnem postopku, po katerem postopajo upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar odločajo v upravnih zadevah.
predlog za obnovo postopka - predlog za razveljavitev potrdil o pravnomočnosti
Predlog toženca za obnovo, 10. tč. 1. odst. 394. čl. ZPP, 3. tč. 1. odst. 394. čl. ZPP, 2. tč. 394. čl. ZPP. Obnovitveni razlog po 2. tč. citiranega 394. čl. ZPP je namreč podan, če stranki ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku do izdaje sodbe, ne pa, če ji sodišče nato ni vročilo sodbe. Vročitev sodbe je namreč sploh predpostavka za pravnomočnost sodbe, s tem pa tudi za obnovo postopka.
oporoka pred pričami - veljavnost oporoke - funkcija prič
Oporoka pred pričami je oporoka, ki jo napiše druga oseba, oporočitelj pa jo le podpiše. Tu gre za tujeročno oporoko. Oporočitelj mora znati pisati in brati v času, ko napravi oporoko in za veljavnost te oporoke ni potrebno, da je spisana v navzočnosti oporočitelja. Priči se podpišeta na sami oporoki, ni pa potrebno, da pristavita, da se podpisujeta kot priči. Funkcija prič pri tej obliki oporoke je samo ta, da potrdijo dejstvo, da je oporočitelj pred njimi podpisal oporoko in izjavil, da je to njegova oporoka.
pogodba o zaposlitvi - razveza pogodbe - odškodnina - reintegracija
V sporu zaradi nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je sodišče na predlog tožnika ugotovilo, da je tožnikovo delovno razmerje trajalo do izdaje sodbe, tožbo za plačilo odškodnine pa je kot preuranjeno napačno zavrglo. Podlaga za priznanje odškodnine po 1. odstavku 118. člena ZDR ni šele pravnomočna sodba glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi. O tej odškodnini se odloča hkrati, ko se delavcu prizna obstoj delovnega razmerja le do izdaje sodbe sodišča prve stopnje, saj se ta odškodnina priznava ravno namesto reintegracije. Pri njeni odmeri pa se upošteva tožnikova starost, izobrazba, možnost za nadaljnjo zaposlitev, čas eventualnega prejemanja nadomestila na Zavodu RS za zaposlovanje.
Ni sicer pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je v predmetnem primeru šlo za regresni zahtevek tožeče stranke zoper toženo stranko na podlagi zavarovalne pogodbe in da je zato za presojo, ali ji je potekel zastaralni rok, treba uporabiti določilo 3. odst. 380. čl. ZOR. Ne gre za regresni zahtevek tožeče stranke kot zavarovalnice zoper toženo stranko na podlagi zavarovalne pogodbe, ampak gre za terjatev tožeče stranke, ki jo je ta pridobila s subrogacijo v skladu s 1. odst. 939. čl. ZOR. To pa pomeni, da gre tudi na strani tožeče stranke za odškodninski zahtevek, pri katerem je tožeča stranka vstopila v vse pravice zavarovanca, tako da tudi zastaranje teče od dne, ko bi smel uveljaviti tak zahtevek zoper toženo stranko sam zavarovanec.
pravni interes za vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Glede na določilo 14. člena ZST se lahko oprostitev plačila sodnih taks nanaša le na vloge in dejanja, za katera je taksna obveznost nastala ob vložitvi predloga za oprostitev oz. po vložitvi takega predloga, nikakor pa ne za taksne obveznosti, ki so nastale pred vložitvijo takega predloga.