gradnja na tujem zemljišču - pravdni postopek - upravni postopek
O sporu (zahtevku), ki ima podlago v 25. členu ZTLR odloča sodišče v pravdnem postopku po pravilih Zakona o pravdnem postopku, zato se pritožnik neutemeljeno sklicuje na določila Zakona o splošnem upravnem postopku, po katerem postopajo upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar odločajo v upravnih zadevah.
vrednost spornega predmeta - korekturna dolžnost sodišča - očitno prenizka vrednost
Korekturna dolžnost sodišča je bila na mestu, saj je že na prvi pogled jasno, da z navedbo vrednosti spornega predmeta ni nekaj v redu. Tožeča stranka je očitno navedla prenizko vrednost, saj izrazito odstopa od razumnih razponov vrednosti konkretnega predmeta.
Ker je dedni dogovor vrsta pogodbe in lahko zajame tudi premoženje, ki (še) ni predmet dedovanja, bi ta, v kolikor glede njega med dediči ni spora, vplival na odločitev glede delitve in načina delitve zapuščine.
Odpoved dediščini : Gre za oblično izjavo in v tej je potrebno izrecno navesti, da se dedič odpoveduje dediščini, ki mu pripada na temelju zakona ali na temelju oporoke ali pa se izjava nanaša na nujni delež. Izjava mora biti podpisana, če pa poda izjavo zastopnik, mora imeti za to posebno pooblastilo.
ZPP člen 158, 158/1, 158, 158/1. OZ člen 176, 176.
umik tožbe - stroški postopka - smrt tožeče stranke - nepremoženjska škoda
Terjatev iz naslova nepremoženjske škode je prenehala po 176. čl. Obligacijskega zakonika - OZ. Gre torej za primer umika tožbe zaradi neutemeljenosti zahtevka, čeprav je za tožečo stranko to nesporno postal šele naknadno in tudi brez njene krivde. Za odločanje o stroških pa je bistveno ravno to.
regulacijska začasna odredba - omejitve lastninske pravice
Služnostna pravica, ki omogoča uresničevanje gospodarske funkcije lastnine, je lahko vzrok za različne omejitve lastninske pravice drugih.
Predmetna regulacijska začasna odredba je potrebna, ker je sporna pot precej zožena, začasna odredba pa bo med strankama sporno pravno razmerje začasno, do končne rešitve te pravdne zadeve, uredila tako, da bo dopuščena služnostna pot v obsegu, kot se je izvrševala do posega tožene stranke.
predlog za obnovo postopka - predlog za razveljavitev potrdil o pravnomočnosti
Predlog toženca za obnovo, 10. tč. 1. odst. 394. čl. ZPP, 3. tč. 1. odst. 394. čl. ZPP, 2. tč. 394. čl. ZPP. Obnovitveni razlog po 2. tč. citiranega 394. čl. ZPP je namreč podan, če stranki ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku do izdaje sodbe, ne pa, če ji sodišče nato ni vročilo sodbe. Vročitev sodbe je namreč sploh predpostavka za pravnomočnost sodbe, s tem pa tudi za obnovo postopka.
ZZZDR člen 51, 51. ZPP člen 13, 13/1, 13, 13/1. SPZ člen 92, 100, 92, 100.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - predhodno vprašanje
Seveda posebno premoženje lahko tudi (v času zakonske zveze) vloži v drugo premoženje, vendar s tem slednje ne postane skupno premoženje. Pritožnik ima prav, ko smiselno navaja, da je vprašanje izključnega lastništva tožnika oziroma vprašanje skupnega lastništva obeh pravdnih strank na spornem stanovanju, predhodno vprašanje.
oporoka pred pričami - veljavnost oporoke - funkcija prič
Oporoka pred pričami je oporoka, ki jo napiše druga oseba, oporočitelj pa jo le podpiše. Tu gre za tujeročno oporoko. Oporočitelj mora znati pisati in brati v času, ko napravi oporoko in za veljavnost te oporoke ni potrebno, da je spisana v navzočnosti oporočitelja. Priči se podpišeta na sami oporoki, ni pa potrebno, da pristavita, da se podpisujeta kot priči. Funkcija prič pri tej obliki oporoke je samo ta, da potrdijo dejstvo, da je oporočitelj pred njimi podpisal oporoko in izjavil, da je to njegova oporoka.
pogodba o zaposlitvi - razveza pogodbe - odškodnina - reintegracija
V sporu zaradi nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je sodišče na predlog tožnika ugotovilo, da je tožnikovo delovno razmerje trajalo do izdaje sodbe, tožbo za plačilo odškodnine pa je kot preuranjeno napačno zavrglo. Podlaga za priznanje odškodnine po 1. odstavku 118. člena ZDR ni šele pravnomočna sodba glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi. O tej odškodnini se odloča hkrati, ko se delavcu prizna obstoj delovnega razmerja le do izdaje sodbe sodišča prve stopnje, saj se ta odškodnina priznava ravno namesto reintegracije. Pri njeni odmeri pa se upošteva tožnikova starost, izobrazba, možnost za nadaljnjo zaposlitev, čas eventualnega prejemanja nadomestila na Zavodu RS za zaposlovanje.
V predmetnem primeru je tekel zoper subjekt vpisa postopek za izbris družbe iz sodnega registra, ker družba že 12 mesecev ni opravljala izplačil preko računa pri organizaciji, ki za gospodarsko družbo opravlja posle plačilnega prometa, to je iz razloga po 2. tč. 1. odst. v zvezi z 2. odst. 25. čl. ZFPPod. Po 3. tč. 4. odst. 34. čl. ZFPPod ima zoper tak sklep pravico pritožbe tudi upnik gospodarske družbe, vendar bi moral s pritožbo izpodbijati domnevo o tem, da subjekt vpisa nima premoženja. Trditve upnika, da mu je dolžnik dolžan 448.110,14 SIT s pp in je glede tega zneska upnik vložil izvršilni predlog zoper dolžnika pri Okrajnem sodišču v Kopru, pa ne pomenijo zatrjevanja, da dolžnik ima premoženje.
plačilo sodne takse za pritožbo - opomin - sodni rok - podaljšljivost roka
Ker je pogoj za izvedbo nadaljnjega pritožbenega postopka plačilo sodne takse za pritožbo, to plačilo pa je bilo v konkretnem primeru tudi opravljeno, čeprav ne v roku 15-ih dni po izdaji sklepa z dne 20.12.2004, vsekakor pa prej, preden je sodišče izdalo izpodbijani sklep, ravnanje sodišča prve stopnje ni bilo pravilno. Rok, ki ga je sodišče toženi stranki naložilo s sklepom z dne 20.12.2004 je sodni rok, to pa pomeni tudi, da je podaljšljiv in ker ga je očitno sodišče samo podaljšalo s tem, da je toženo stranko z nalogom - opominom ponovno pozvalo na plačilo (pravilne) takse za napoved pritožbe, evidentno niso bile podane predpostavke za izdajo izpodbijanega sklepa.