OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS04846
ZOR člen 103.ZDen člen 89. ZPP (1977) člen 187, 201.
revizija - enotno sosporništvo - ugotovitvena tožba - pravni interes - prodaja nepremičnine - denacionalizacija - prehod premoženja v zasebno last na podlagi špekulativnih oziroma fiktivnih pravnih aktov in poslov - kupnina - ničnost
Po stališčih sodne prakse je namen pravne norme iz 89. člena ZDen v tem, da zaradi izigravanja določb ZDen ali zaradi hudih kršitev pravnega reda ne bi bili prizadeti interesi denacionalizacijskih upravičencev v primerih, ko je nacionalizirano premoženje prešlo v zasebnolastninsko sfero na podlagi špekulativnega ali navideznega pravnega akta ali posla, torej na način, ki je pomenil že v času prehoda premoženja hudo kršitev celo tedaj veljavnega pravnega reda. Pri obravnavanju vprašanja špekulativnosti (kot pravnega standarda) in navideznosti je potrebno upoštevati vse okoliščine spornega primera.
ZIP člen 9, 14, 187, 187/1.ZIZ člen 10, 10/1, 15, 212, 212/5.ZPP člen 392, 400.
dovoljenost revizije v postopku izvršbe
Zakon o izvršilnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 20/78 - 27/90 - v nadaljevanju ZIP), je v prvem odstavku 187. člena določal, da o upnikovi zahtevi za določitev sodnih penalov odloči sodišče v izvršilnem postopku, v 9. členu pa, da ni dovoljena revizija zoper pravnomočno odločbo, ki je bila izdana v izvršilnem postopku.
Nič drugače pristojnosti sodišča in dovoljenosti revizije kot izrednega pravnega sredstva ne ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 51/98 (ZIZ). Ta namreč v prvem odstavku 212.
člena za odločitev o upnikovi zahtevi za določitev sodnih penalov ohranja pristojnost izvršilnega sodišča, v prvem odstavku 10. člena pa, tako kot prej ZIP, izrečno izključuje revizijo v izvršilnem postopku.
Tožnik se je spustil v obračun s tožencem in bil pri tem dejaven. Enakovredno je sodeloval pri stopnjevanju spora in tudi sam fizično obračunaval s tožencem. Tak aktiven odnos v besednem in nato telesnem obračunu izključuje utemeljenost zahtevka za strah.
Dejstva, da sodniki za odločanje krajevno in stvarno pristojnega sodišča poznajo toženo stranko, ki izvaja kot sodnik sodno oblast sicer v istem kraju, vendar pa na drugem sodišču, ne predstavlja drugega tehtnega razloga v smislu določbe 67. člena ZPP/99.
veljavnost oporoke - premoženjskopravni spor - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Spori o veljavnosti ali neveljavnosti oporoke so premoženjski spori. Zato mora biti za to, da se zagotovi strankam postopka pravica do revizije kot izrednega pravnega sredstva, vrednost spornega predmeta določena v času in na način, kot ga določa ZPP/77, določena vrednost spornega predmeta pa mora presegati v 382. členu ZPP/77 določeni znesek.
izvršba na premičnine - če v predlogu ni navedeno, kje so stvari - krajevna pristojnost - spor o pristojnosti
V obravnavani izvršilni zadevi je predlagal upnik zoper dolžnico izvršbo z rubežem, ocenitvijo in prodajo premičnih stvari ter pri tem ni navedel, kje so stvari. Za tak primer določa Zakon o izvršbi in zavarovanju v drugem odstavku 78. člena krajevno pristojnost sodišča, na območju katerega ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež.
priposestvovanje - lastninska tožba - obstoj lastninske pravice - negatorna tožba domnevnega lastnika stvari
Tisti, ki zatrjuje, da je lastnik stvari in zahteva od drugega, ki ima stvar v posesti, da mu stvar izroči, mora dokazati svojo lastninsko pravico (37. člen ZTLR). Tožeči stranki ta dokaz ni uspel. Zato je bil njen reivindikacijski zahtevek na izročitev stvari materialnopravno pravilno zavrnjen.
Prepovedno (negatorno) tožbo, ima na razpolago poleg lastnika stvari tudi domnevni lastnik (42. člen ZTLR). Vendar pa tožeči stranki v razmerju do tožene stranke, ki je zatrjevala in dokazala, da je na spornem prostoru pridobila lastninsko pravico na originaren način s priposestvovanjem - 28. člen ZTLR), obstoja močnejše pravice tudi ni uspelo dokazati.
Predpogodba pomeni dogovor o bodoči pogodbi, ki jo bodo stranke šele sklenile in ta bodoča - glavna pogodba bo učinkovala šele od sklenitve te pogodbe dalje. Predpogodba se praviloma tudi sklepa v primerih, kadar stranki še nimata zadosti podatkov, potrebnih za sklenitev glavne pogodbe. Pravno zato ne more biti sporno, da lahko stranke določene elemente medsebojnega razmerja dokončno dogovorita šele z glavno pogodbo. Ker je bilo ugotovljeno, da sta se pravdni stranki dogovorili o vsebini glavne pogodbe, da je bila ta dne 6.11.1992 tudi v skladu s takim sporazumom zapisana in s strani toženke podpisana ter da tožnik ni hotel podpisati take pogodbe, je pravno utemeljen zaključek, da do sklenitve glavne pogodbe ni prišlo iz razlogov na strani tožnika. To pa pomeni, da tožnik ni izpolnil svojih obveznosti iz predpogodbe. Tožnikov zahtevek tako nima podlage v 45. členu ZOR.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ODZ
VS04747
ODZ paragraf 431. ZTLR člen 33.ZD člen 132. ZPP (1977) člen 5, 7, 8, 354, 354/2-13, 359, 373, 373-4.URS člen 22, 25.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitni način - izstavitev zemljiškoknjižne listine - izpolnitev obveznosti - zaplemba nepremičnine - dedovanje nacionalizirane nepremičnine bistvene kršitve določb pravdnega postopka - pravica do sodnega varstva - odgovor na pritožbo - sodba sodišča druge stopnje - sprememba sodbe sodišča prve stopnje
Tožničina pritožba (s katero se je uveljavljala zgolj zmotna uporaba materialnega prava) je bila vročena tožencem, ki so imeli pravico do odgovora na pritožbo (359. člen ZPP). Smisel odgovora na pritožbo je v možnosti nasprotnika pritožnika, da v njem izpodbija razloge, ki jih je uveljavljal pritožnik ter tako v odgovoru opozori na vse okolnosti spora (da bi postalo pri zanj ugodni sodbi). Seveda pa je od posamezne stranke odvisno, ali tudi uveljavlja procesne pravice, ki so ji dane (v tem primeru po podatkih spisa toženci odgovora na pritožbo niso vložili). Ob takem dejanskem in procesnopravnem stanju niso utemeljena revizijska izvajanja, da toženci niso imeli možnosti uveljavljati svojih pravic v postopku na drugi stopnji, da so zaradi spremembe sodbe na drugi stopnji prikrajšani za pravico do pritožbe in da so bila s tem kršena določila 7. in 8. člena ZPP.
Obravnavana nepremičnina je bila nesporno zaplenjena v kazenskem postopku leta 1945 predniku tožencev ter jim je bila kot dedičem pokojnega I. F. vrnjena s sklepom sodišča (21.11.1994). S sodno odločbo je bilo le vzpostavljeno prvotno premoženjsko stanje prednika tožencev, ki so ga nasledili kot univerzalni dediči. S tem pa so skladno z določilom 132. člena Zakona o dedovanju vstopili v vse njegove pravice in tudi obveznosti (tako kot tožnica na drugi strani po pokojnem J. P.). S tem so toženci postali tudi zavezanci iz pogodbe z dne 6.12.1943. Z revizijo izpodbijani del odločitve ima naravo obligacijskopravnega spora.
Revizijsko sodišče sprejema presojo sodišča druge stopnje, da se je po določbah Občega državljanskega zakonika pridobila lastninska pravica na podlagi pravnega posla in z izročitvijo (premičnine)
oziroma z vpisom lastninske pravice v zemljiški knjigi (pri nepremičninah) in kar sedaj določa 33. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR).
družba z neomejeno odgovornostjo - družbena pogodba - vodenje poslov družbe - zastopanje družbe
Drugi toženec z družbeno pogodbo ni izvzet niti od zastopanja, niti od vodenja poslov. Pri taki pravni ureditvi zastopanja in vodenja poslov družbe z neomejeno odgovornostjo je drugi toženec prvo toženo stranko veljavno zastopal in zanjo sprejemal obveznosti.
Sodba se lahko opira tudi na dejstvo, ki ni sporno ali mu stranke niso ugovarjale, sicer pa lahko samo na dejstva in dokaze, o katerih so se stranke lahko izjavile pred sodiščem ali pred organi, ki so odločali v postopku za izdajo upravnega akta.
Kdaj so si stranke na aktivni ali pasivni strani v razmerju enotnih sospornikov (201. člen ZPP/77), ne določajo procesni predpisi, ampak pravila materialnega prava. Sosporniki (v obravnavanem primeru na pasivni strani) se štejejo za enotno pravdno stranko ne takrat, kadar tako določa procesni položaj, ampak takrat, kadar je mogoče po zakonu ali po naravi pravnega razmerja (iz 201. člena ZPP/77), tedaj po pravilih materialnega prava, rešiti spor samo na enak način za vse sospornike.
Dejstvo, da tožeča stranka v skladu z določbami materialnega prava (28. člena ZKZ) ni postavila tudi tožbenega zahtevka na razveljavitev prodajne pogodbe in sklenitev prodajne pogodbe pod enakimi pogoji z njo, ne more imeti za posledico, da je pravni položaj stranskega intervenienta v primeru, ko je uveljavljen le zahtevek na sklenitev pogodbe (brez sodbenega posega - razveljavitve - v njegovo pogodbeno razmerje, ki ga ima interes ohraniti), enak pravnemu položaju, ko se s tožbo posega tudi v njegovo pogodbeno razmerje (razveljavitev sklenjene pogodbe in sklenitev prodajne pogodbe z drugim kupcem).
V postopku razrešitve funkcije predsednika sodišča, v katerem odloči minister, mora minister pred odločitvijo dati možnost predsedniku sodišča, da se pisno izjavi o vseh okoliščinah, ki zadevajo razrešitveni razlog in mora zahtevati mnenje Sodnega sveta. Če tožnik ni bil seznanjen o vseh okoliščinah razrešitvenih razlogov, s katerimi je bil seznanjen Sodni svet, pomeni, da mu ni bila dana možnost, da se izjavi o vseh pomembnih okoliščinah, na katere se opira odločba o razrešitvi.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - povrnitev gmotne in negmotne škode - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - sodna praksa kot pravni vir - strah za drugega - začetek teka zamudnih obresti
Revizijske navedbe tožeče stranke, češ da škode posameznih oškodovancev ni mogoče primerjati s trpljenjem drugih, so zmotne. Prav pri uporabi pravnega standarda pravične odškodnine je treba zapolniti nedoločeno pravno normo z upoštevanjem družbenih razmer, zato je nujna objektivizacija telesnega in duševnega trpljenja ter strahu oškodovancev. Pri tem je zelo pomembna tudi sodna praksa, ki sicer ni formalni pravni vir, toda vsebinsko omogoča objektivizacijo škode in prisojo pravične odškodnine in se skrbno spremlja zlasti pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, ki skrbi za poenotenje sodne prakse na območju vse države. Ta sodna praksa je dostopna javnosti v sodbah, objavljenih v knjižni obliki ali v računalniški obliki.
začasna odredba - koncesija za opravljanje dimnikarske dejavnosti - objava cenika dimnikarskih storitev - izkazanost hujših škodljivih posledic
Pri sporu o koncidentnem preklicu koncesionarjeve objave cenika dimnikarskih storitev ni izkazan obstoj hujših posledic iz 2. odstavka 69. člena ZUS, saj lahko koncesionar posluje po starem ceniku.