ZPP člen 224. ZJU člen 9, 24, 39. ZDR člen 31, 32, 88.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - rok za odpoved - odločanje drugostopenjskega organa - zapustitev delovnega mesta - istovrstne kršitve
V času odpovedi veljavni šesti odstavek 88. člena ZDR je določal, da mora biti redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga podana v šestdesetih dneh od ugotovitve utemeljenega razloga oziroma najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga. To pomeni, da mora pristojni organ delodajalca delavcu podati odpoved znotraj navedenega roka. Nadaljnji postopek na podlagi pritožbe zoper sklep o odpovedi pogodbe o zaposlitvi v skladu z določbami ZJU ne vpliva na rok za redno odpoved iz šestega odstavka 88. člena ZDR.
Niso utemeljene revizijske navedbe, da je treba v smislu obstoja kršitve ločiti primere, ko delavec koristi odmor brez dovoljenja oziroma se zadržuje v okolici zgradbe carine od primerov samovoljnega zapuščanja delovnega mesta. V obeh primerih gre namreč za kršitev pogodbenih obveznosti, saj tudi daljše koriščenje odmora brez dovoljenja ali daljše zadrževanje v okolici zgradbe predstavlja neopravljanje dela (oz. nevestno opravljanje dela) in nespoštovanje navodil delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem delovnih obveznosti (9. člen ZJU, 31. in 32. člen ZDR).
Za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni pomembno, ali so bile delavcu v predhodnem opozorilu očitane istovrstne kršitve kot v kasnejši redni odpovedi ali ne. Bistveno je, da je bilo opozorilo utemeljeno in je tožnik s kršitvami nadaljeval.
opis prekrška – zakonski znaki prekrška – kršitelj – kršitev materialnih določb zakona
V opisu prekrška je naveden zgolj izraz kršitelj, pri čemer ni mogoče razbrati, na katerega izmed (dveh) storilcev, katerima je bila s konkretnim plačilnim nalogom izrečena globa, se izraz kršitelj nanaša.
V plačilnem nalogu je sicer naveden formalni status storilca B., natančneje, da je storilec B. direktor družbe P., d. o. o., navedeno pa bi moralo biti tudi, da je direktor prekršek storil v okviru svojih dejanskih možnosti ravnanja v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe oziroma v okviru svojih pooblastil pri opravljanju dejavnosti pravne osebe.
ZKP člen 201, 201/1-1, 371, 371/2, 523, 524, 524/3, 524/4, 524/7. URS člen 22.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - klasični ekstradicijski pripor - utemeljen sum - pravica do izjave
Pravica zahtevane osebe, da se pred odreditvijo (klasičnega) ekstradicijskega pripora ali sprejetjem drugega ukrepa za zagotovitev njegove navzočnosti v izročitvenem postopku izjavi o procesnem gradivu in navede, kar ima povedati v svoj zagovor, izhaja tako iz izrecne določbe sedmega odstavka 524. člena ZKP kot tudi iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.
Bistveno za presojo prekrška je, da je bilo v pogodbi o zaposlitvi določeno, da bo M. V. opravljal delo tudi kot zdravnik, čeprav v trenutku sklenitve pogodbe licence ni imel. Povsem nelogično in tudi v nasprotju z načelom enakosti bi namreč bilo, če bi licenco zahtevali le v tistih primerih, ko bi se s kandidatom sklepala pogodba o zaposlitvi izključno za delo (delovno mesto) zdravnika, hkrati pa ne tudi v primerih, ko bi bila pogodba sklenjena za opravljanje dvoje ali več vrst del (delovnih mest), za katere bi bili predpisani različni pogoji, kot to velja v obravnavanem primeru.
Pogoj licence velja tudi v primeru samostojnega opravljanja zdravniške službe v okviru dežurstva, zaradi česar je ob zaposlovanju zdravnika tudi v takem primeru treba preveriti, ali zdravnik izpolnjuje ta pogoj.
ZPP člen 183, 189, 189/3. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 6, 6-3.
dopuščena revizija - Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 (Bruseljska uredba I) - pristojnost slovenskega sodišča - potrošniška pogodba - pogodba o finančnem lizingu - litispendenca - procesne predpostavke - nasprotna tožba - neupravičena pridobitev - razveljavitev sodne odločbe - vrnitev plačanega zneska - predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije
Medsebojna litispendenca pri nasprotni tožbi je enako kot siceršnja listispendenca negativna procesna predpostavka za tožbo. Dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami; če se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo (tretji dostavek 189. člena ZPP). Tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja nekega pravdnega razmerja, zato izključuje nasprotni tožbeni zahtevek, da tako pravno razmerje ne obstaja. Medsebojna litispendenca zato narekuje zavrženje nasprotne tožbe, ne pa njeno samostojno meritorno obravnavo. V obravnavanem primeru pa ne gre za primer medsebojne litispendence.
Določbo 3. točke 6. člena Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 treba razlagati tako, da je sodišče, ki je s to določbo določeno za obravnavo nasprotne tožbe, pristojno za odločanje o taki tožbi za vračilo zneska, dogovorjenega v okviru zunajsodne poravnave, zaradi neupravičene obogatitve, če je ta tožba vložena med novim sodnim postopkom med istima strankama po razveljavitvi sodne odločbe, s katero je bilo odločeno o prvotni tožbi med njima in na podlagi katere je bila ta zunajsodna poravnava izvršena.
V zvezi z oškodovančevo zaposlitvijo na Okrajnem sodišču v Celju je treba upoštevati kratkotrajnost in časovno odmaknjenost zaposlitve ter dejstvo, da je bil oškodovanec zaposlen na sodišču, ki ni stvarno pristojno za obravnavano zadevo.
Ni neobičajno in nezakonito, če se pripor odredi pod odložnim rokom in pričetek izvrševanja pripora veže na datum izteka prestajanja zaporne kazni po drugi obsodilni sodbi.
Sklep o odreditvi pripora ni nezakonit, če v njegovem izreku ni navedeno, točno koliko časa traja pripor, saj takšna opredelitev trajanja pripora izhaja že iz 361. člena ZKP.
Če v pravnomočni sodbi ni odločeno o pravilnem vštetju pripora, ga s posebnim sklepom všteje v izrečeno kazen predsednik senata, ki je odločal na prvi stopnji in se v takih situacijah kršitve ne odpravlja z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi zoper sodbo.
Ravnanje v nasprotju s Poslovnikom Državnega zbora oziroma Pogoji za delo lahko pomeni kršitev notranjih pravil, s katerimi je urejeno poslovanje državnega zbora in nemoteno delo poslancev, nikakor pa to nima vpliva na presojo morebitne protipravnosti obsojenčevega ravnanja.
Ključnega pomena je, da se storilec brez uporabe tehnološkega pripomočka, v konkretnem življenjskem primeru s prostim očesom, ne bi mogel seznaniti z njeno vsebino.
Pravica do komunikacijske zasebnosti v prvi vrsti predstavlja varstvo posameznikovega interesa, da se ne le država, pač pa tudi nepovabljeni tretji, ne seznanijo z vsebino sporočila, ki ga posreduje preko kateregakoli sredstva, ki omogoča izmenjavo oziroma posredovanje informacij (na daljavo); kot tudi posameznikovega interesa, da ima nadzor in svobodo nad tem, komu, v kakšnem obsegu, na kakšen način in pod kakšnimi pogoji bo posredoval določeno sporočilo.
S samim fotografiranjem obsojenec še ni storil ničesar takega, kar bi sodilo že v kazenskopravno sfero. Četudi bi tako fotografijo s celostno podobo oškodovanke objavil na način, da niti z naknadnimi tehničnimi prijemi, ne bi bilo mogoče ugotoviti vsebine prejetega sporočila, v njegovem ravnanju ne bi bilo protipravnosti. R. pa je prestopil s tem, ko se je v postprodukciji z naknadno obdelavo prvotnega posnetka seznanil z vsebino SMS sporočila, ki ga je oškodovanki posredoval dr. P. K., in nato del fotografije, na kateri je vidna le oškodovankina dlan in v njej telefon ter vsebina SMS sporočila, objavil na navedeni spletnem mediju. Na ta način pa je udejanjil vse zakonske znake kaznivega dejanja po tretjem odstavku v zvezi z 2. točko drugega odstavka 139. člena KZ-1B.
Ob presoji, da je obsojenec vedel, da so računi, ki jih je predložil davčnemu organu, lažni, sodiščema ni bilo treba še dodatno ugotavljati, ali je obsojenec vedel za celotno verigo nezakonitih transakcij, in s tem tudi za družbo E., d. o. o., kot „missing trader“ družbo na vrhu te verige, ki je (najprej) izdala fiktivne račune družbi D., d. o. o., ta pa nato obsojencu, na računih družbi D., d. o. o., obračunanega DDV pa v proračun nikdar ni plačala.
Na podlagi lažnih računov namreč odbitka vstopnega DDV ni mogoče uveljavljati.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – kršitev pravice do obrambe – izvajanje dokazov – dokazni predlog – zavrnitev dokaznega predloga
Vrhovno sodišče ugotavlja, da obramba v postopku pred sodiščem prve stopnje dokaznega predloga za poizvedbe pri mobilnih operaterjih ni podala (tega v zahtevi za varstvo zakonitosti tudi obsojenec ne zatrjuje) zato z neizvedbo s strani obrambe nepredlaganega dokaza v zahtevi za varstvo zakonitosti nakazovana kršitev pravice do obrambe iz drugega odstavka 371. člena ZKP ni mogla biti prekršena. Sodišče je v izpodbijani pravnomočni sodbi o komunikaciji po telefonu med obsojencem in oškodovancem presodilo na podlagi ocene zagovora obsojenca (ki priznava, da je oškodovanca poklical in ga vprašal, kdaj mu misli vrniti denar), izpovedbe oškodovanca ter izpovedbe policista P. O., ki je sestavil zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe oškodovanca z dobesednimi prepisi obsojenčevih SMS sporočil poslanih na oškodovančev telefon (sodba sodišča prve stopnje točke 6 do 9, sodba sodišča druge stopnje točka 5). Vsebino obsojenčevih poslanih SMS sporočil oškodovancu (povzeto v opisu dejanja v izreku sodbe sodišča prve stopnje) pa sta sodišči v razlogih izpodbijane pravnomočne sodbe ocenili kot resno grožnjo zoper življenje in telo oškodovanca (točka 10 sodbe sodišča prve stopnje, točka 9 sodbe sodišča druge stopnje). Vložnik zahteve, ki takšni presoji sodišč v izpodbijani pravnomočni sodbi nasprotuje, s tem ne uveljavlja kršitve zakona, ampak izpodbija dejanske zaključke sodišča v izpodbijani pravnomočni sodbi, kar z zahtevo za varstvo zakonitosti ni dovoljeno (drugi odstavek 420. člena ZKP).
pravočasnost tožbe - rok za vložitev tožbe - procesne predpostavke - bistvena kršitev določb postopka
Ker je sodišče prve stopnje napačno presojalo pravočasnost tožbe kot ene izmed procesnih predpostavk za vloženo tožbo, je Vrhovno sodišče zaradi bistvene kršitve določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 75. člena ZUS-1), na podlagi 77. člena ZUS-1 izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo (v tem delu) vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.
ZDavP-2 člen 22, 22/5. ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2.
dovoljenost revizije - davčni seznam - izbris - pomembno pravno vprašanje
Zakonska določba petega odstavka 20. člena ZDavP-2 jasno določa, da je imetništvo (neposredno ali posredno) deležev ali delnic, ki predstavljajo več kot 25 % v osnovnem kapitalu davčnega dolžnika edina povezava z davčnim dolgom, ki jo zakon zahteva za vpis fizične osebe na seznam davčnih dolžnikov.
ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 83, 83/2-1, 85, 85/2-1, 94, 94-1. ZKme-1 člen 56, 56/4. Uredba Sveta št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja člen 27. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa za razvoj podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 člen 26, 26/4, 26/7, 28, 28/1-1, 28-7, 29, 29/3, 86, 86/3, 89, 89/3, 90, 90/4, 114. Uredba Komisije (ES) št. 1975/2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta 1698/2005 glede izpolnjevanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 26, 26/3, 26/4, 27, 28. Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja člen 18.
dovoljena revizija - vrednostni spor - javni razpis - povečanje gospodarske vrednosti gozdov - neposredna plačila v kmetijstvu - uporaba naložbe pred izplačilom sredstev - zavrnitev izplačila sredstev
Golo dejstvo, da je revident, pred izplačilom sredstev, traktor uporabljal za uvajanje za delo v gozdu in ne za spravilo lesa, še ne utemeljuje zavrnitve izplačila že odobrenih nepovratnih sredstev iz naslova povečanja gospodarske vrednosti gozdov, saj se obveznosti upravičenca do nepovratnih sredstev glede načina uporabe sofinancirane naložbe nanašajo na čas po izplačilu sredstev.
Obveznosti, ki lahko nastopijo šele potem, ko so sredstva že izplačana, ne morejo biti razlog za zavrnitev izplačila odobrenih sredstev.
Dejanski način uporabe naložbe je predmet kontrolnih postopkov po izplačilu sredstev.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 84, 84/2. ZTuj-2 člen 51, 51/2, 72.
dovoljenje za začasno prebivanje tujca - začasna odredba - načelo nevračanja - težko popravljiva škoda ni izkazana - pravica do družinskega življenja
Revident skopih in zelo splošnih navedb o premoženjski in nepremoženjski škodi ni konkretiziral in izkazal. Tudi navedbe, kolikor jih je mogoče šteti, da se nanašajo na njegovo pravico do družinskega življenja, izkazujejo zgolj sorodstvena ne pa družinska razmerja.
Poleg tega revident za nobeno od navedenih nekonkretiziranih škod ne trdi, da vzpostavitev prejšnjega stanja ne bi bila več mogoča (npr. da se v primeru uspeha v sodnem postopku v Republiko Slovenijo ne bi mogel vrniti in nadaljevati življenja s sorodniki).
ZTuj-2 člen 37, 37/1, 37/2, 37a, 37a/4. ZZSDT člen 27, 27/2-2, 27/8. URS člen 22.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo tujca - soglasje k izdaji ali podaljšanju enotnega dovoljenja za prebivanje in delo tujca - soglasje za zastopnika - pravno odločilna dejstva
Za izdajo soglasja in s tem za izdajo oziroma podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo tujca mora biti izpolnjen pogoj, da delodajalec ob vložitvi vloge ni imel neporavnanih zapadlih obveznosti.
Morebitno dejstvo, da je pritožnik sam poravnal davčne obveznosti, ne pomeni, da je imel njegov delodajalec na dan vložitve vloge poravnane zapadle davčne obveznosti.
ZMZ člen 2, 2/3, 16, 16/1-1, 16/1-2, 28. ZTuj-2 člen 72, 82, 82/2. ZUP člen 9, 9/1.
mednarodna zaščita – subsidiarna zaščita – vračanje mladoletnika brez spremstva v izvorno državo – resna škoda pri potovanju v sicer varen domači kraj - varnostne razmere na poti - kršitve pravice do izjave (glede varnosti poti) – načelo največje otrokove koristi
Vrhovno sodišče je že v sodbi I Up 87/2015 zavzelo stališče, da je tudi v primeru vrnitve v domači kraj (in ne samo v primeru notranje razselitve) treba ugotoviti, ali lahko prosilec tja varno potuje in da je že sam 28. člen ZMZ, ki določa, kaj zajema resna škoda, ki je podlaga za priznanje subsidiarne oblike zaščite (tretji odstavek 2. člena ZMZ), podlaga za stališče, da je treba preveriti, ali lahko prosilec tja varno potuje oziroma ali mu na poti ne grozi resna škoda.
dovoljenost revizije - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - raba podzemne vode - ni denarna vrednost - vprašanje ni navedeno - zelo hude posledice niso izkazane
Z izpodbijanim dokončnim upravnim aktom ni bilo odločeno v zadevi, v kateri je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, saj je tožena stranka z njim zavrnila revidentovo zahtevo za uporabo izrednega pravnega sredstva iz 274. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.
Vprašanja, na katerega naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo in ki presega pomen obravnavane zadeve, sploh ni navedel. Podaja zgolj razloge za napačno uporabo materialnega prava, ki pa jih je mogoče šteti le kot materialnopravne ugovore (revizijske razloge v smislu prvega odstavka 85. člena ZUS-1). Navajanje revizijskih razlogov samo po sebi še ne utemeljuje dovoljenosti revizije.
Bistveno v obravnavani zadevi je, da pritožnik ne more utemeljevati verjetnost nastanka težko popravljive škode, ki naj bi nastajala njegovemu sinu in ne njemu kot tožniku, ki v tem upravnem sporu izpodbija v prvem odstavku tega sklepa navedeno odločbo.
ZMZ člen 2, 2/3, 16, 28, 52, 52-2, 53, 53-1.. ZTuj-2 člen 72, 82, 82/2.. ZUP člen 9, 9/1.
mladoletni prosilci - vrnitev v varno tretjo državo, od koder je prosilec prišel - pogoji za priznanje subsidiarne zaščite - zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito - pravica do izjave prosilca
Vrhovno sodišče je že v sodbi I Up 87/2015 sprejelo stališče, da je tudi v primeru vrnitve v domači kraj (in ne samo v primeru notranje razselitve) treba ugotoviti, ali lahko prosilec tja varno potuje in da je že sam 28. člen ZMZ, ki določa, kaj zajema resna škoda, ki je podlaga za priznanje subsidiarne oblike zaščite (tretji odstavek 2. člena ZMZ), podlaga za stališče, da je treba preveriti, ali lahko prosilec tja varno potuje oziroma ali mu na poti ne grozi resna škoda.