Kadar se prevzemnik terjatve odloči, da terjatev in ločitveno pravico (vseeno) prijavi v stečajnem postopku, in torej plačilo terjatve uveljavlja sodno, s tem dejanjem izrazi voljo za to, da postane odstopljena terjatev del posebne stečajne mase in da se izterja po pravilih stečajnega postopka.
Za zahtevek za plačilo terjatve, ki je predmet fiduciarne cesije, je podana (materialna) aktivna legitimacija tožeče stranke (ki je v stečaju in je fiduciant).
Izgubljeni dobiček je obligacijskopravna kategorija, ki se izračuna kot razlika med dobavno in prodajno ceno proizvodov, po odbitku od omenjene razlike samo tistih stroškov, ki jih tožeča stranka zaradi kršitve pogodbe ni imela, imela pa bi jih, če bi tožena stranka pogodbo izpolnjevala.
Tožeča stranka je seznanjena s svojim poslovanjem, zato stroški, ki ji v zvezi z njim nastajajo, sodijo v njeno zaznavno sfero. To pomeni, da bi morala tožeča stranka najprej podati ustrezne trditve o tem, kako je izračunala svoj (vtoževani) izgubljeni dobiček (katere prihodke ter odhodke, skupaj s stroški, je upoštevala ter v kakšni višini) in šele nato bi bil mogoč preizkus takšnega izračuna s sodnim izvedencem.
Količinski popust je za kupca obračunska kategorija, ki po naravi stvari ni povezana z nobenimi stroški, zato za kupca predstavlja čisti dobiček.
OZ člen 311, 312, 315, 324, 421, 1024. ZFPPIPP člen 261, 300, 300/4.
dopuščena revizija - procesni pobot - odstop terjatve - pobotni ugovor zoper prevzemnika terjatve - tožba za ugotovitev obstoja prerekane terjatve - prenehanje terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika - iztožljivost terjatve - pravni položaj dolžnika odstopljene terjatve
Načelo varovanja nevtralnega položaja dolžnika, ki je zaobseženo v določbi drugega odstavka 421. člena OZ, terja, da odstop terjatve (ki je izven sfere dolžnikovega vpliva), ne sme v bistvenem poslabšati njegovega položaja glede na položaj, ki bi ga imel v primeru, da bi njegova obveznost ostala v razmerju do odstopnika terjatve. Pravni položaj dolžnika odstopljene terjatve bi bil nedvomno poslabšan, če bi bila njegova nadaljnja možnost uveljavljanja že predhodno postavljenega pobotnega ugovora zoper prevzemnika terjatve pogojena še z uveljavljanjem terjatve dolžnika do odstopnika v stečaju odstopnika. V smislu citiranega načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča z dne 21. 6. 2013 je zato potrebno razlagati posledice neprijave terjatve v stečaju odstopnika terjatve ali opustitve vložitve tožbe zoper odstopnika na ugotovitev obstoja terjatve njenega plačila le kot prenehanje možnosti uveljavljanja plačila te terjatve iz stečajne mase. Ni pa videti razumnega razloga, da taka terjatev ne bi mogla prenehati s pobotom s terjatvijo, ki jo vtožuje prevzemnik. Iz posledice prekluzije, ki so nastopile v stečajnem postopku nad odstopnikom terjatve in ki po pravilih ZFPPIPP onemogočajo uveljavljanje poplačila te terjatve iz stečajne mase, bi bilo zato materialnopravno zmotno sklepanje, da je terjatev, ki jo je v pravdi s prevzemnikom terjatve dolžnik uveljavljal v pobot, izgubila kvaliteto, ki preprečuje učinkovanje uveljavljanega pobota.
Sklep stečajnega sodišča, na podlagi katerega je tožeča stranka toženi stranki nakazala sporni denarni znesek, in ki je bil v pritožbenem postopku razveljavljen, ne predstavlja samostojne, niti edine podlage za izterjavo vtoževanega denarnega zneska. Razlog, ki utemeljuje materialnopravno upravičenost tožene stranke do vračila denarnih depozitov, je v nesporno sklenjenem pravnoposlovnem razmerju med pravdnima strankama.
Upnik, ki je poplačan, ne more nadaljevati z izvršilnim postopkom ali z gospodarskim sporom, kot tudi ne more vložiti nasprotne tožbe, saj nima možnosti za uspeh - njegova terjatev je namreč zaradi plačila prenehala. Uveljavljanemu obogatitvenemu zahtevku v tej pravdi je zato tožena stranka lahko nasprotovala z materialnopravnim ugovorom obstoja pogodbene podlage za izpolnitev tožeče stranke.
odgovornost za napake - skrite napake - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - pričakovani dobiček - poslovno sodelovanje - normalen tek stvari - dopuščena revizija
Očitek zmotne uporabe tretjega odstavka 168. člena OZ je utemeljen. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da sta imeli pravdni stranki namen poslovno sodelovati tako, da bi tožena stranka tožeči stranki dobavljala hrano za živali vsaj do konca leta 2002, če ne bi bilo škodnih dogodkov (eksplozij pločevink hrane v avgustu in septembru 2002). Poslovno sodelovanje sta nameravali ohraniti ne glede na to, da pogodbe, ki bi ju zavezovala k prihodnjim naročilom in dobavam blaga, nista sklenili. Navedeno za zaključek o verjetnosti sodelovanja do konca leta 2002 ter o utemeljenosti pričakovanja dobička zadostuje. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedenega pravilno ocenilo, da je temelj za prisojo zgubljenega dobička zaradi nezmožnosti realizacije letnega plana podan.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - povračilni zahtevek - vrnitev v naravi - delnice - generična stvar
Delnice (serijski vrednostni papirji) se v pravnem prometu štejejo za nadomestno (generično) stvar. Prav zato „individualizacija“ delnic v smislu, kot ga zatrjuje revidentka, to je v smislu zastave prav tistih delnic GBKR v njeni lasti, pri katerih se je v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev vpisala zastavna pravica, in prodaje prav teh istih delnic, ne more sama po sebi pomeniti niti dejanske niti pravne nemožnosti vrnitve tistega, kar je na podlagi izpodbitega pravnega dejanja prejela. Ker gre za genus, obstaja možnost vrnitve delnic, vse dokler še obstaja množica tovrstnih delnic, ne glede na to, ali so v lasti toženke ali ne. Enakovrstne delnice lahko namreč toženka znova pridobi.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4003014
ZFPPIPP člen 56, 126, 331, 341, 342, 342/2, 344, 347, 347/1. OZ člen 510, 510/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - stečajni postopek - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - predkupna pravica - predkupni upravičenec - pogodbena predkupna pravica - sklep o prodaji - pravica do pritožbe
S sklepom o prodaji se ne odloča o nobeni pravici predkupnega upravičenca. Zato ni mogoče šteti, da predkupna upravičenca uveljavljata terjatev do insolventnega dolžnika.
Koriščenje pravic po predpisih o starševskem varstvu je osebna okoliščina, zaradi katere delodajalec delavca ne sme neenako obravnavati. Dokazno breme, da te okoliščine niso bile razlog za izbiro tožnice kot delavke, ki ji bo odpovedana pogodba o zaposlitvi, je bilo ob jasnih in določnih navedbah tožnice na toženi stranki.
Investitorju je šele s pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja gotovo znano, da lahko začne z gradnjo brez tveganja lastne odgovornosti. Upoštevaje 3. člen ZGO-1 je bila tožnica v obnovitvenem postopku vse do pravnomočne odprave gradbenega dovoljenja v negotovosti glede dovoljenosti gradnje. Tako v tem času tudi ni mogla vedeti, da z že začeto gradnjo ne bo smela nadaljevati in da bodo do takrat nastali izdatki v zvezi z (že izvedeno) gradnjo (stroški nakupa zemljišča, komunalnega prispevka, gradbenih, obrtniških in instalacijskih del...) predstavljali njeno škodo. V primeru uspeha s tožbo v upravnem sporu bi lahko izdano gradbeno dovoljenje ostalo v veljavi in tožnici zatrjevana škoda (morda) sploh ne bi nastala. Zato je tožnica za nastalo škodo dokončno izvedela šele v trenutku vročitve zavrnilne sodbe Upravnega sodišča.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - splošne trditve o diskriminaciji in trpinčenju - ponudba nove zaposlitve - vpliv ponudbe nove zaposlitve na zakonitost odpovedi
Gola navedba tožnice o neustreznosti novo ponujenega delovnega mesta v smislu trpinčena (mobinga) je očitno nesklepčna, edina navedba o „diskriminatornih razlogih“ pa povsem splošna in navržena v kontekstu drugih navedb o nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi predstavlja le možnost in ne več dolžnosti delodajalca. Ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tudi ponudba nove ustrezne zaposlitve, ki bi se kasneje ugotovila kot neustrezna, ne more biti več odločilna za presojo (ne)zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Pravdni stranki sta se s pogodbo dogovorili za način povrnitve vlaganj, zato se splošna pravila OZ in SPZ o neupravičeni obogatitvi in pravilih vračanja ne uporabljajo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - navidezni odpovedni razlog
Če je tožena stranka dejansko le spremenila naziv delovnega mesta, vsebina nalog pa je - čeprav v drugi organizacijski enoti - ostala domala enaka, odpovedni razlog kljub spremenjeni sistemizaciji ne more biti utemeljen.
ZPP člen 213, 287, 339, 339/2, 339/2-8. ZDR-1 člen 110.
sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi - izvedba dokazov - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravica delavca do zagovora - vnaprej pripravljena odločba
Na nezakonitost odpovedi ne vpliva dejstvo, če je bila izredna odpoved v kratkem času po opravljenem zagovoru tožniku tudi že vročena in bi to lahko kazalo tudi na že v naprej pripravljeno odpoved. Gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi, brez predvidenega posebnega formalnega postopka (razen zagotovitve predhodnega zagovora, pa še to ne v popolnoma vseh primerih). Nikjer ni določeno, da delodajalec že pred zagovorom ne more pripraviti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Še vedno je od delavčevega zagovora lahko odvisno, ali bo prepričal delodajalca, da očitanih kršitev delovnih obveznosti ni storil ali da obstajajo druge okoliščine, ki ne utemeljujejo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi ne pomeni, da se delodajalec s tem tudi odreče možnosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitev delovnih obveznosti v času stare pogodbe.
najemna pogodba - pogodba o delu - mešana pogodba - oderuška pogodba - raba - omejitev rabe
Pogodbeno določilo, da bo tožnik (najemnik) vozila uporabljal izključno za potrebe toženke (najemodajalke), je v kontekstu ostalih elementov posla mogoče razumeti kot dogovor o omejenem načinu rabe v najem dane stvari, sklenjen v korist tožnika. Toženka je namreč s tem v zvezi nase prevzela zavezo, da bo tožniku, kot začetniku v opravljanju prevozniške dejavnosti, priskrbela delo. Da takšna pogodbena ureditev vendarle ni bila v škodo tožnika, pričajo med drugim neprerekane trditve toženke, da je tožnik v času sodelovanja s toženko razširil svojo dejavnost. Pred začetkom sodelovanja s toženko ni imel lastnega kapitala za nakup ali leasing tovornih vozil, po zaključku sodelovanja pa je imel eno tovorno vozilo v lasti in eno v leasingu.
Drugi odstavek 13. člena ZUPJS je treba razlagati in uporabiti skupaj z 2. točko prvega odstavka 13. člena ZUPJS.
Zakon v drugem odstavku 13. člena ZUPJS opredeljuje periodični dohodek, ki ga je treba aplicirati na 2. točko prvega odstavka 13. člena ZUPJS in razumeti tudi kot izgubo periodičnega dohodka in njegovo nenadomestitev z drugim periodičnim dohodkom v enakih ali podobnih zneskih. Prenehanje prejemanja periodičnega dohodka torej pomeni, da oseba ne prejema nobenega novega periodičnega dohodka, ki bi pomenil nadomestitev prejšnjega periodičnega dohodka v enakih ali podobnih zneskih in v tem primeru se od dohodka odšteje izgubljeni periodični dohodek.
Navedena razlaga je skladna tudi z načelom pravične razdelitve javnih sredstev, ki ga zasleduje ZUPJS.
Za različno obravnavo upravičencev pri ugotavljanju materialnega položaja glede na to, ali popolnoma izgubijo periodični dohodek ali pa se ta bistveno zmanjša ni razumnega razloga, ker se v obeh primerih materialni položaj upravičencev občutno poslabša. Zato bi različna obravnava lahko pomenila kršitev ustavne pravice do enakega obravnavanja iz 14. člena Ustave RS.
Ne glede na to, da sta predmet spora dokončna odločba tožene stranke in sklep njenega Javnega jamstvenega in preživninskega sklada, gre v tej zadevi dejansko za premoženjski spor o pravicah tožnika iz delovnega razmerja, glede katerih tožnik ni izrecno opredelil vrednosti spora oziroma ni izkazal, da njihova vrednost presega 40.000,00 EUR. Prav tako ni izkazal, da bi v tej zadevi uveljavljal dopustitev revizije, oziroma da bi v smislu določb ZPP sodišče revizijo dopustilo. Zato revizija ni dovoljena.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - pogodba civilnega prava - pogodba o zastopanju
Glede na dejanske ugotovitve, na katere je revizijsko sodišče vezano, je pravilna materialnopravna presoja, da razmerje med tožnico in toženo stranko ni bilo delovno razmerje, pač pa civilno zastopniško oziroma agencijsko razmerje. Iz dejanskih ugotovitev namreč izhaja, da tožnica ni delala pod nadzorom in po navodilih delodajalca, kar je eden od temeljnih elementov delovnega razmerja.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost - lastninjenje - agencija - napačno navodilo v postopku lastninskega preoblikovanja - nastanek škode
Namen odškodninske odgovornosti je v vzpostavitvi stanja, kakršno bi bilo, če ne bi bilo protipravnega ravnanja odgovorne osebe. Tožeča stranka (nasprotno) zahteva povrnitev škode, ki je ne bi utrpela, če bi obveljalo protipravno stanje in bi bili nepremičnini še naprej vključeni v njen program lastninskega preoblikovanja. Navedeno pomeni, da med premoženjem, ki bi ga tožeča stranka imela, če zatrjevanega škodnega ravnanja prvotoženke (protipravna zahteva za vključitev nepremičnin v program lastninskega preoblikovanja) ne bi bilo, in premoženjem, ki ga ima tožeča stranka sedaj, ni nobene razlike in zatorej tožeči stranki škoda ni nastala.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - negativna ocena poskusnega dela - sestava komisije
Kot izhodišče za presojo sodišče ugotavlja, da je naloga komisije za spremljanje poskusnega dela delavca v vsakem primeru le strokovna ocena, ali je delavec med poskusnim delom s svojim delom zadostil utemeljenim pričakovanjem delodajalca. Komisija poda le strokovno oceno delavčevega dela, sicer pa ne odloča o pravicah delavca.
Zgolj zato, ker sta oceno tožničinega poskusnega dela podala le dva člana komisije, tretji pa je bil takrat upravičeno odsoten iz povsem drugih razlogov in neposredno pri oceni na podlagi pregleda zdravstvene dokumentacije ni sodeloval, podana ocena ni bila nezakonita oziroma neveljavna.
ZEKom člen 27. OZ člen 3, 88, 88/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267.
svoboda urejanja obligacijskih razmerij - odločba regulatornega organa - regulacija cen - telekomunikacijske storitve - predpisana cena - vezanost sodišča na pravnomočno odločbo izdano v upravnem postopku
Sodišče druge stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je izrek odločb regulatornega organa povsem jasen. Ob takšni ugotovitvi je pravilno tudi nadaljnje stališče, da za presojo vpliva teh odločb na pogodbeno razmerje med pravdnima strankama ni odločilno, kako je regulatorni organ te odločbe kasneje tolmačil. Tožena stranka z revizijskim sklicevanjem na posamezne dokaze, ki jih je ponujala v tem postopku, poskuša v resnici izpodbiti dejansko stanje, ki je bilo relevantno za samo izdajo regulatornih odločb, kar bi morala uveljavljati s pravnimi sredstvi v upravnem postopku. Ob tem, ko regulatorni organ cenovnega nadzora v svojih odločbah ni omejil zgolj na segment trga klicev iz notranjega omrežja, takšnega omejenega učinka tožena stranka ne more doseči niti s sklicevanjem, da so odločbo v zožanem smislu upoštevali vsi operaterji pri sklepanju pogodbenih razmerji z drugimi pogodbenimi strankami, niti s sklicevanjem na primerljivo ureditev regulacije v drugih državah EU.