PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS07483
ZOR člen 46, 47, 105, 262.
avtorska pogodba - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - povrnitev gmotne škode - vzročna zveza - predmet pogodbe - nemogoč predmet - ničnost - delna ničnost - posledice ničnosti - višina odškodnine - deljena odgovornost
Tožena stranka se mnogih pogodbenih določb ni držala, zato ji je sodišče naložilo odgovornost za škodo, ki je nastala zaradi tega, ker ni pravočasno izdala druge in tretje kasete in zlasti, ker ni ažurno spremljala povpraševanja na tržišču. Sodišči sta upoštevali tudi razlago izvedenke, da tožena stranka ni poskrbela za objavo celostne barvne fotografije tožnika v slovenskih revijah. Vse to je bilo upoštevano pri odločitvi, da mora tožena stranka tožniku povrniti škodo, ki jo je utrpel zaradi tega, ker se kasete niso prodajale v predvidenem številu izvodov, kar znaša po izračunu izvedenke 214.986,67 tolarjev. Toda, ker je precej svojih obveznosti izpolnila in je za manjši uspeh pri prodaji kaset deloma odgovoren tudi tožnik, ki ni uspel izdelati dovolj komercialno zanimivih popevk na drugi in tretji kaseti, je sodišče pravilno uporabilo pooblastilo do prostega preudarka in tožniku prisodilo polovico nastale škode.
zahteva za varstvo zakonitosti - načelo dispozitivnosti - pobotni ugovor - pobotanje v pravdi - pravna narava procesnega pobotanja - prekoračitev procesnega zahtevka tožene stranke
Ugotovitev obstoja v pobot uveljavljane terjatve prek višine tožbene terjatve je v nasprotju s procesno funkcijo pobotnega ugovora, katerega namen je doseči le zavrnitev tožbenega zahtevka. Sodišče s tem prekorači procesni zahtevek tožene stranke in prekrši načelo dispozitivnosti.
poprava krivic - revizija - pogoji za revizijo - politični zapornik
Sodišče je ravnalo zakonito, ko je odločilo, da se zahtevo za revizijo, vloženo zoper sodbo Vojaškega sodišča v Beogradu, zavrne, ker za vložitev tega izrednega pravnega sredstva ni podan pogoj, t.j. obsodba pred slovenskimi sodišči (1. odstavek 22. člena ZPKri).
spor o pristojnosti - izvršba na denarno terjatev - krajevna pristojnost
V obravnavanem primeru je predmet izvršbe izterjava denarne terjatve, torej so predmet izvršbe dolžničine stvari ali pravice, ki se vnovčijo, tako da se upnica lahko poplača iz izkupička. V 100. členu ZIZ je za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev dolžnice krajevno pristojno sodišče, na katerega območju ima dolžnica stalno prebivališče. Ker iz izvršilnega predloga izhaja, da dolžnica prebiva na območju Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah, je to sodišče pristojno za odločanje o izvršbi.
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - dopustnost upravnega spora
Upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, pritožbe ni vložila. Zato, če sodišče ugotovi, da je zoper upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, mogoča pritožba, pa ta ni bila vložena, tožbo zavrže.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona
Vrhovno sodišče se pri odločanju o zahtevi v smislu 1. odstavka 424. člena ZKP omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi, pri čemer mora biti očitana kršitev obrazložena. Če pa gre za očitek kršitve iz 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP, pa mora biti obrazložen tudi vpliv kršitve določb ZKP na zakonitost sodne odločbe.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - oškodovanec kot tožilec
Oškodovanec kot tožilec ni upravičen z zahtevo za varstvo zakonitosti izpodbijati pravnomočne sodbe, temveč sme na njegovo pobudo to storiti le državni tožilec Republike Slovenije.
ZOR člen 154, 154/1, 178, 178/1, 178/2, 192, 192/1.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivdna odgovornost - ravnanje oškodovanca - izključna krivda - obrnjeno dokazno breme - povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - zamudne obresti - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - začetek teka zamudnih obresti od prisojene odškodnine po razmerah v prejšnjem sojenju
Osnovno določbo o krivdni odgovornosti vsebuje prvi odstavek 154. člena ZOR, ki je uzakonil znano pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu. Povzročitelj je tisti, ki mora dokazati, da je do škode prišlo brez njegove krivde. Pravilo o dokaznem bremenu za izključitev odgovornosti zajema tudi pravilo o dokaznem bremenu za samo delno izključitev odgovornosti zaradi delne krivde oškodovanca. Enako velja tudi za vprašanje deljene odgovornosti po 192. členu ZOR.
Povzročitelj je tisti, ki mora dokazati, da je oškodovanec tudi sam kriv oziroma da je sam prispeval, da je bila škoda večja.
Sodišči sta vse odločilne okoliščine ugotovili že v tretjem sojenju, saj sta v četrtem sojenju presojali predvsem toženkin ugovor v zvezi z neuporabo varnostnega pasu in ugotovili, da ni utemeljen. Zato sta pri ponovni presoji o pravični denarni odškodnini pravilno ravnali, ko sta tudi v četrtem sojenju upoštevali razmere iz časa tretjega sojenja ter od izdaje tretje sodbe prve stopnje dalje prisodili tudi zakonske zamudne obresti. Tako stališče se je v podobnih situacijah že uveljavilo v sodni praksi.
glavna obravnava - branje zapisnikov o zaslišanju prič po odločbi senata - izvajanje dokazov - predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je bila oškodovancu zaradi akutnega poslabšanja zdravja z odločbo Centra za socialno delo odvzeta opravilna sposobnost, obsojenec pa je pred tem imel možnost postavljati vprašanja oškodovancu v zvezi z izjavami, s katerimi ga je obremenil, in je to možnost tudi izkoristil, saj je bil navzoč na njegovem zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom, je sodišče pravilno odločilo, ko je na glavni obravnavi v skladu z določbo 1. odstavka 340. člena ZKP prebralo zapisnik o oškodovančevem prejšnjem zaslišanju.
S tem ko je sodišče zavrnilo predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja, ker je ocenilo, da gre za pravno nerelevanten dokaz -
izvedenka je na vsa potrebna vprašanja že odgovorila -, ni kršilo pravice do obrambe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22074
ZKP člen 359, 359/1-1, 420, 420/2.KZ člen 145, 145/1.
opis kaznivega dejanja - bistveno zmanjšana prištevnost v opisu kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - ogrožanje varnosti
Za opis kazenske odgovornosti v izreku zadošča navedba, da je bila pri obsojencu zaradi prehodne motnje čustvovanja bistveno zmanjšana njegova zmožnost razumeti pomen in posledice svojih dejanj in imeti v oblasti svoja ravnanja, razlogi, zakaj je do te motnje čustvovanja prišlo, pa presegajo okvir izreka, saj gre za okoliščine, ki spadajo v obrazložitev sodbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodnika - nepristranskost sodišča
Tožnik ne navaja razlogov smotrnosti, svoje trditve o pristranskem sojenju nekaterih sodnikov pa utemeljuje predvsem z nezadovoljstvom nad potekom postopka v zadevi pod opr. št. P 215/97. Toda stranke lahko razloge nestrinjanja s sodno odločbo uveljavljalo s pravnimi sredstvi, kar je tožnik v navedeni pravdi tudi storil. Svoje nezaupanje v nepristranskost konkretnega sodnika pa lahko uveljavlja s predlogom za njegovo izločitev, ne more pa posploševati dejstev in zahtevati prenosa pristojnosti. Celotno sodišče kot tako ne more biti pristransko, morebitni pomisleki pa so mogoči samo proti določenim osebam, za kar obstoji pravni institut izločitve.
pripor - ponovitvena nevarnost - koluzijska nevarnost (vplivanje na udeležence) - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnem dejstvu
Zgolj navedba, da je zoper obdolženca vloženih deset obtožnih predlogov zaradi premoženjskih deliktov, je posplošena, nekonkretizirana in z ničemer izkazana, zato ne more biti upoštevna pri utemeljevanju pripornega razloga ponovitvene nevarnosti.
Tudi za priporni razlog iz 2. točke 1. odstavka 201. člena ZKP velja, da mora biti nevarnost oviranja kazenskega postopka izkazana konkretno in ne zgolj kot abstraktna možnost.
ZZZDR člen 120, 120/1.ZSV člen 88.ZUP člen 144, 144/1-2.
odvzem otroka staršem - postopek odločanja - poseben ugotovitveni postopek - mnenje strokovne komisije - ustna obravnava
Glede na določbo 88. člena ZSV, da je potrebno, ko gre za odločanje po 120. členu ZZZDR (ukrepi CSD), pridobiti mnenje strokovne komisije in razpisati ustno obravnavo, ni podlage za odločanje po 4. točki 1. odstavka 144. člena ZUP, ki ureja nujne ukrepe v javnem interesu.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih navedb
Z navedbami v pritožbi, da je bilo predlagano zaslišanje priče, ki da je bila navzoča na kraju dogodka in neposredno zaznala dogajanje, da pa sodišče prve stopnje temu dokaznemu predlogu ni ugodilo v prepričanju, da so vse izpovedbe prič, ki potrjujejo obsojenčevo različico dogajanja, prirejene in zato neverodostojne, sta zagovornika izpodbijala prvostopenjsko sodbo v tem obsegu zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in ne zaradi procesnih kršitev.
nedovoljeni dokazi - izločitev obvestil, na katera se sodba ne sme opirati - izločitev izvedenca - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona - izpodbijanje odločbe o kazni - zagovornik po uradni dolžnosti - razrešitev postavljenega zagovornika
Čeprav je izvedenka opravila razgovor z obsojenčevo ženo, ki je privilegirana priča, vendar le zaradi pridobitve anamnestičnih podatkov za oškodovanke, ne pa tudi o dejstvih in okoliščinah, neposredno povezanih z izvršitvijo kaznivih dejanj, ki so očitana obsojencu, tak položaj ne daje podlage za utemeljeno sklepanje, da je izvedenka poleg anamnestičnih podatkov upoštevala tudi navedena dejstva in okoliščine ter da zaradi tega ni mogla podati objektivnega in nepristranskega mnenja. Zato je sodišče pravilno presodilo, da niso podani razlogi za izločitev izvedenke in s tem, ko je oprlo sodbo na njen izvid in mnenje, ni bistveno kršilo določb kazenskega postopka iz 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
Ker je sodišče izreklo enotno kazen v okviru 2. točke 2. odstavka 47. člena KZ, ni prekoračilo pravice, ki jo ima po zakonu in tudi ni kršilo kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP.
ničnost - izpodbojnost - sprememba družbene pogodbe s povečanjem osnovnega kapitala družbe - sprejem skupščinskega sklepa - potrebna večina za sprejem sklepa - neveljavnost skupščinskega sklepa
Pravno relevantni so samo tisti sklepi, ki so bili s strani predsedujočega deklarirani za sprejete in notarsko potrjene. Tedaj veljajo kot sklepi skupščine, ne glede na to, ali so nepravilni oziroma kakorkoli pravno pomanjkljivi. Zato je potrebno posebno uveljavljanje njihove neveljavnosti v skladu z zakonsko določenimi postopki.
Če za sprejem sklepa (o spremembi družbene pogodbe s povečanjem osnovnega kapitala družbe) ni bila dosežena zadostna večina, gre za kršitev postopka pri sprejetju sklepa skupščine d.o.o., ne pa njegove vsebine. Za takšno kršitev pa je določen postopek uveljavljanja izpodbojnosti, ne pa ničnosti.
denacionalizacija - pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti - časovne meje denacionalizacije po 5. členu ZDen - sodna pristojnost
Namen ZDen je v popravi krivic, ki so bile prizadete s strani države lastnikom zasebnega premoženja med drugo svetovno vojno in po njej, ne pa tudi pred njo. Zato kupna pogodba iz leta 1939 ne more biti pravni posel v smislu 5. člena ZDen. Razlogi sodišča prve stopnje o časovnih mejah pravnih poslov iz 5. člena ZDen pomenijo samo, da predlagatelj na tej podlagi ne more zahtevati denacionalizacije v sodnem postopku. Ker tudi uredbe z dne 3.6.1947 ni mogoče opredeliti za pravni posel v smislu 5. člena ZDen, v tej zadevi ni sodne pristojnosti.
URS člen 29, 29-3. EKČP člen 6, 6/3-2.ZKP člen 166, 166/1, 178, 178/5, 340, 340/1-1.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - zaslišanje obremenilnih prič - nujna preiskovalna dejanja - obvestilo strankam o zaslišanju prič - glavna obravnava - branje zapisnikov o zaslišanju prič po odločbi senata
Tudi ko gre za nujna preiskovalna dejanja, če niso taka, da bi jih bilo nevarno odlašati, mora preiskovalni sodnik o zaslišanju prič glede na 5. odstavek 178. člena ZKP obvestiti obe stranki. Če obvesti samo državnega tožilca, prekrši navedeno zakonsko določilo, kar pa ne bo imelo nobenega vpliva na zakonitost sodbe, če bo obdolžencu v poznejšem postopku omogočeno, da priče tudi sam zasliši.
Obsojencu je bila s tem, ko mu sodišče ni omogočilo neposredno zaslišanje obremenilne priče, prekršena pravica do obrambe po 2.
odstavku 371. člena ZKP, ki je vplivala na zakonitost sodbe.