Vprašanje očetovstva se ne da reševati kot predhodno vprašanje. Tako stališče zastopajo številni avtorji in sodna praksa. Pa tudi če bi bila dovoljena možnost, da se o izvenzakonskem očetovstvu lahko odloča kot o predhodnem vprašanju, se po poteku rokov iz 25. člena Temeljnega zakona o razmerjih med starši in otroki (sedaj 92. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih) ne bi moglo odločati niti kot o predhodnem vprašanju v zapuščinski pravdi, ki bi jo izvenzakonski otrok začel proti zakonitim oziroma oporočnim dedičem svojega zatrjevanega očeta.
Pri ugotavljanju vznemirjanja lastnika se v primeru sporne meje uporabijo uradni podatki o meji, dokler v drugem postopku ni ugotovljena drugačna meja, oziroma stranki ne ponudita ustreznih dokazov o svojih trditvah.
Bistvena sestavina trasirane menice sta podpis tistega, ki je izdal menico - trasanta in navedba tistega, ki naj plača - trasata. Podpis trasata na menici za njeno veljavnost ni potreben. Če menični dolžnik ne plača obveznosti (ali ne akceptira menice), lahko imetnik menice pri pristojnem nepravdnem sodišču vloži prošnjo za protestiranje menice proti trasatu.
Potem ko je pooblaščenka tožeče stranke na prvem naroku za glavno obravnavo spremenila ime tožeče stranke, tožena stranka pa o tem ni bila obveščena, pravda med strankama ni začela teči in pogojev za izdajo sklepa zaradi izostanka ni bilo.
Imetnik stanovanjske pravice, ki je bil to ob uveljavitvi SZ in ki je sklenil prodajno pogodbo po pogojih iz VIII. poglavja SZ, pogodba pa je bila zaradi neplačila kupnine razdrta, lahko znotraj dveletnega roka iz 123. čl. SZ zahteva sklenitev nove prodajne pogodbe za to stanovanje.
Če najemnik poslovnega prostora odda le-tega v podnajem v nasprotju z najemno pogodbo ali brez soglasja najemodajalca, slednji ne more neposredno tožiti podnajemnika za izpraznitev prostora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00366
ZPP (1977) člen 378, 378/2, 442, 378, 378/2, 442. ZIP člen 49, 244, 270, 270/2, 49, 244, 270, 270/2.
motenje posesti - varščina kot pogoj za začasno odredbo - neizpolnitev - zamuda - pogodbena odškodninska odgovornost
Proti sklepu, s katerim je v sporu zaradi motenja posesti zavrnjen predlog za izdajo začasne odredbe, je dovoljena posebna pritožba. Le kadar sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog stranke izda začasno odredbo po 442. čl. ZPP, zoper takšen sklep ni dovoljena posebna pritožba.
Veljavnost izdane začasne odredbe ne more biti pogojena z založitvijo varščine, saj je takšen (nedopusten) pogoj v nasprotju z naravo začasne odredbe, ki je bila izdana v postopku zaradi motenja posesti.
Izdana začasna odredba je lahko z varščino pogojena le na tak način, da izdana začasna odredba preneha, če njen predlagatelj v sodno določenem roku ne založi s strani sodišča določene varščine.
Izpolnitev ni posledica zamude, ampak posledica dolžnikove obveznosti. Škoda (kot posledica neizpolnitve) so izdatki in izguba, ki jih upnik ne bi imel, če bi pogodba bila izpolnjena, oz. (kot posledica zamude) dejanska škoda in izgubljeni dobiček, ker upnik koristi ni pridobil pravočasno.
V postopku za denacionalizacijo premičnin je zavezanec in tako torej nasprotna stranka Slovenski odškodninski sklad, ne pa Republika Slovenija ali občina, ker ne gre za situacijo iz čl. 17/1 ZDEN in tudi ne za situacijo iz čl. 50 ZDEN.
ZIP člen 32, 32/1, 32/2, 32/3, 32, 32/1, 32/2, 32/3.
izvršilni stroški - založitev predujma - rok
Stroške, ki so potrebni za opravo izvršbe, mora predhodno založiti upnik, ki predlaga izvršbo. Če upnik v roku, ki ga določi sodišče, ne položi predujma za izvršilne stroške, sodišče ustavi izvršbo, in sicer ne glede na to, da je upnik predujem za izvršilne stroške založil po preteku sodno določenega roka, vendar pred izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe.
ZIP člen 32, 32/2, 32/3, 68, 221, 32, 32/2, 32/3, 68, 221.
izvršilni stroški - ustavitev izvršbe - izpraznitev in izročitev nepremičnin
Upnik ni dolžan zagotavljati delavcev in prostorov za opravo izvršbe zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnin, ampak mora založiti predujem za izvršilne stroške v roku, ki ga določi sodišče. Če upnik ni zagotovil delavcev in prostorov, to ni razlog za ustavitev izvršbe.
Za presojo utemeljenosti zahtevka iz neupravičene pridobitve je bistveno ali je prišlo do prikrajšanja na eni in okoriščenja na drugi stranki, ki je povzročilo, da so koristi iz ene pravne sfere prešle v drugo. Stranka, ki naj bi bila okoriščena je dolžna vrniti samo korist, ki jo je dosegla. Če je stvar uničena in tudi uporabne koristi pred uničenjem ni bilo, ni mogoče govoriti o doseženi koristi.
ZOR člen 189, 189/2, 189, 189/2. ZKP člen 541, 545, 541, 545.
odvzem prostosti - gmotna škoda - izgubljeni zaslužek
Tožniku, ki mu je bila neutemeljeno odvzeta prostost in je prestajal zaporno kazen 6 let na Golem otoku in drugod, pripada za ta čas odškodnina za izgubljeni zaslužek, izračunana na osnovi sedanjih osebnih dohodkov delavca na približno enakem delovnem mestu, kot ga je zasedal tožnik pred odvzemom prostosti.
Ob ugovoru veljavnosti oporoke mora dobiti zapuščinski sodnik izjave prizadetih oseb o okoliščinah, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, ali je oporoka (ne)veljavna, in le če so ta dejstva sporna, napotiti na pravdo.
Kaznivo dejanje obrekovanja s tiskom po 2. odst. 107. čl. KZS je storjeno z objavo prispevka v javnem občilu. Storilec tega kaznivega dejanja je avtor prispevka. Avtor pa je oseba, ki je sestavila objavljeno besedilo ne glede na to, ali je v njem navedla lastne trditve, ali pa trditve neke druge osebe.
Z novelo ZKZ leta 1986 sprejeta prepoved delitve zaščitene kmetije ne velja za pravna razmerja, ki so nastala poprej in tako tudi ne za pretežno realizirano prodajno pogodbo za kmetijsko zemljišče, ki ni bila podpisana.
129. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa, da mora biti višina preživnine v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Otrokove potrebe so pravni standard, in sodišče mora to pravno normo izpolniti tako, da jo konkretizira v danem času in kraju, zlasti pa mora otrokove potrebe izraziti v denarju. Ker tega sodišče prve stopnje ni storilo, ni pravilno uporabilo materialnega prava, s tem v zvezi pa je tudi nepopolno ugotovilo dejansko stanje.