Če je zasebna tožba vložena po preteku trimesečnega roka od storitve kaznivega dejanja, mora zasebni tožilec zanesljivo dokazati, kdaj je izvedel za kaznivo dejanje in storilca. Ker sta o tem zaslišani priči izpovedali preveč nedoločno, bi moralo sodišče 1. stopnje izvesti še kontrolne dokaze. Zato je bilo treba obsodilno sodbo razveljaviti.
Sporazum, ki je določil prehod tožnika v drugo organizacijo ter kasnejšo tožnikovo razporeditev na ustrezno delovno mesto, predstavlja podlago za delovno pravno kontinuiteto vseh pravic iz delovnega razmerja. Ali je bil tožnik v času prevzema polovico delovnega časa v bolniškem staležu, ni odločilno.
Za presojo utemeljenosti znižanja tožnikove plače je pomembna vsebina pogodbe o zaposlitvi, iz katere pa ne izhaja, da je bila tožena stranka brez spremembe pogodbe o zaposlitvi upravičena spremeniti višino količnika. Poleg tega ni dopustno, da bi takšno odločitev sprejel kolegij direktorja, ki je zgolj posvetovalni organ. Zato znižanje tožnikove plače s sklepom kolegija na količnik, nižji od količnika, določenega v pogodbi o zaposlitvi, ni zakonito.
Določba splošnega akta delodajalca, da se mora delavec v času bolniškega staleža zadrževati doma, razen izjem, ki jih določi zdravnik in da v tem času ne sme opravljati pridobitnega dela, je v skladu z namenom bolniškega staleža oz. upravičene odsotnosti z dela zaradi bolezni in zato ni nezakonita oz. ne pomeni nedovoljenega posega v delavčevo osebno sfero. Na podlagi take določbe je tožena stranka lahko zakonito ugotavljala disciplinsko kršitev zlorabe bolniškega staleža.
Ker je tožnica začela z obnovo postopka zaradi razvrstitve v plačilni razred že pri svojem delodajalcu, ni podlage za obnovo postopka glede istih sklepov o razvrstitvi v plačilni razred v delovnem sporu. Zato sodišče prve stopnje obnove postopka pravilno ni dovolilo.
odpravnina - osnova za izračun odpravnine - razlika med bruto in neto plačo - spremenjena sodna praksa - načelo pravne države - načelo enakega obravnavanja
Sprememba stališča glede osnove za izračun višine odpravnine iz 3. odst. 36f. člena ZDR (bruto, namesto neto plače) v času ko se je dosedanja pravna ureditev že iztekla, bi bila v nasprotju z načelom pravne države in načelom enakega obravnavanja.
V 64. členu ZD je določeno, da oporočitelj, ki zna brati in pisati, lahko sestavi oporoko tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, ko hkrati pred njima izjavi, da je to njegova oporoka. Tretja oporočna priča torej ni potrebna in zato njena izpoved ni merodajna. Sodišče pa bi moralo ugotoviti, ali je podpis zapustnika na oporoki pristen, saj je le takšna oporoka veljavna.
Pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje o zatrjevanem dogovoru glede plačila odpravnine zaslišati takratno pomočnico glavnega direktorja, pomeni pritožbeno novoto, ki pa jo je mogoče uveljaviti le, če stranka brez svoje krivde tega dokaza ni mogla predlagati v postopku pred prvostopenjskim sodiščem (1. odst. 337. člena v zvezi z 2. odst. 286. člena ZPP). Ker tožnik tega ni dokazal, je tak njegov pritožbeni predlog nedopusten.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 394, 394/1, 394/1-10.
obnova postopka - rok - pravnomočnost
Sodba, zoper katero je tožnik predlagal obnovo postopka je postala pravnomočna že dne 4.6.1998, saj je bilo s sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča z dne 1.2.2001 pravnomočno ugotovljeno, da je bila pritožba tožnika zoper citirano sodbo vložena prepozno. Ker nepravočasna pritožba ni ovira, da sodba ne bi postala pravnomočna, na kar nakazuje 2. odst. 333. člena ZPP, je sodba, zoper katero je vložen predlog za obnovo postopka, postala pravnomočna še predno je tožnik izvedel za nova dejstva in nove dokaze (ni sporno, da je tožnik za nova dejstva in nove dokaze izvedel dne 22.9.1999). V skladu z določbo 6. točke 1. odst. 396. člena ZPP bi moral tožnik predlog za obnovo postopka vložiti v 30 dneh, ko je izvedel za nova dejstva in nove dokaze, kar pomeni, da bi ustrezni predlog moral vložiti najkasneje do 22.10.1999.
Čeprav ima stranka v postopku dva pooblaščenca in sta oba vložila po eno pritožbo, ne gre za dve, marveč eno pritožbo stranke. Vložitev pritožbe po enem ali več pooblaščencih, je namreč eno procesno dejanje stranke, zaradi česar slednja ni dolžna plačati sodno takso za vsako pritožbo posebej.
ZDSS člen 19, 19/1, 19/2, 19, 19/1, 19/2. ZIZ člen 266, 272, 272/1, 273, 273/1, 266, 272, 272/1, 273, 273/1.
delovno razmerje - začasna odredba - pogoj - odpoved
Predlagana vsebina začasne odredbe o zadržanju učinkovanja redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov za čas do pravnomočne rešitve spora o odpovedi pogodbe o zaposlitvi predstavlja primerno začasno odredbo, s katero je v smislu določb 1. odst. 273. čl. ZIZ v sporu o odpovedi pogodbe o zaposlitvi mogoče doseči namen zavarovanja.
odgovornost družbenikov za obveznosti družbe - spregled pravne osebnosti - družba v zasebni lasti
Čeprav so obveznosti družbe nastale pred uveljavitvam ZGD, toženka pa kot edina lastnica kapitalske družbe v zasebni lasti ni opravila uskladitev po 1. odstavku 580. člena ZGD, odgovarja toženka za terjatve družbe kot samostojna podjetnica po 6. točki 580. člena ZGD. Ni pa uspela tožeči stranki dokazati, da bi toženka ravnala v nasprotju s 140.a členom Zakona o podjetjih, ki je že poznal spregled pravne osebe.
Tožnik je izpovedal, da ga je pes napadel podnevi, da ga je videl in prepoznal. Sodišče bi zato moralo to trditev presoditi ter oceniti, ali ji verjame ali ne, preden je zaključilo, da trditev ni dokazana. Eno so trditve in drugo dokazi.
ugotovitev dejanskega stanja - zakonski znak kaznivega dejanja - izmikanje plačevanju preživnine
Če sodišče prve stopnje ni zanesljivo ugotovilo, da se obdolženi izmika plačevanju preživnine, ker ni ugotavljalo njegovega premoženjskega stanja in zmožnosti za zaposlitev, je zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja treba obsodilno sodbo razveljaviti.
ZKP člen 369, 369/2, 370, 370/3, 369, 369/2, 370, 370/3.
nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - obrazložitev sodbe
Če obdolženec v pritožbi ne obrazloži tega pritožbenega razloga, se pa očitno pritožuje zoper ugotovljeno dejansko stanje, se preizkus ugotovljenega dejanskega stanja kljub temu opravi.
Sodišče prve stopnje je ocenilo vse izvedene dokaze in navedlo odločilna dejstva, na katere je oprlo svojo odločitev, zato ni podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki I. odstavka 371. člena ZKP.
V primeru davčne obveznosti dolžnika ima upnik na podlagi 82. člena ZDavP pravico zahtevati zavarovanje z zastavno pravico na deležu družbenika pri pristojnem sodišču.
Ker je bil obdolženec že pravnomočno obsojen za nadaljevano kaznivo dejanje tatvine po 2. in 1. odst. 211. čl. KZ, sedaj obravnavano kaznivo dejanje pa je bilo storjeno v istem času, bi to kaznivo dejanje spadalo v že pravnomočno obsodilno sodbo. Zato je treba kljub dokazanosti sedaj obravnavanega kaznivega dejanja obtožbo zavrniti. Že razsojena pravnomočna zadeva pomeni oviro, ki izključuje kazenski pregon.