ZKP člen 371, 371/1-8, 371/2, 420, 420/2, 420/5. ZZavar. ZZDej. ZPacP člen 44, 44/6-5.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz - varstvo osebnih podatkov – podatki o zdravstvenem stanju – pridobitev podatkov brez privolitve – pravice obrambe – izvajanje dokazov – utemeljitev dokaznega predloga – zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev
Če vložnik v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja nov razlog oziroma argument, s katerim utemeljuje zatrjevano kršitev, Vrhovno sodišče glede na zahtevo o materialnopravni izčrpanosti te nove trditve vsebinsko ne bo obravnavalo.
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je bila obdolženčeva zdravstvena dokumentacija pridobljena zakonito, saj ZPacP določa, da privolitev pacienta ni potrebna, kadar to določa drug zakon, zavarovalnica pa je dokumentacijo pridobila na podlagi določbe 154. člena ZZavar.
ZMZ člen 16b. Direktiva sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 4, 4/1, 4/2. USRS člen 53, 56.
mednarodna zaščita - združevanje družine - bratje oziroma sestre begunca - krog sorodnikov osebe - skladnost ZMZ z Direktivo 2003/86/ES in Direktivo 2011/95/ES - skladnost opredelitve družinskih članov v ZMZ z ustavo - definicija družine po drugih zakonih
Ker tožničina sestra ni oseba iz prvega odstavka 16.b člena ZMZ niti oseba iz 4. člena Direktive Sveta 2003/86/ES, je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje (in tožene stranke, ko je zavrnila tožničino zahtevo za združevanje družine) pravilna in zakonita.
Sodišču v obrazložitvi sodbe sicer res ni treba prepisati ali obširno povzeti izvedenskega mnenja, mora pa na podlagi izvedenskega mnenja obrazložiti tista dejstva, ki so za posamezen primer odločilna.
ZKP člen 299, 299/4, 371, 371/2, 420, 420/5. URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – odločitev o dokaznem predlogu – zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev
Če sodišče ne odloči o dokaznem predlogu, ali ne navede razlogov za njegovo zavrnitev, gre lahko za bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP v zvezi s četrtim odstavkom 299. člena ZKP in za kršitev pravice do obrambe.
ZDDV člen 34, 34/1-6, 40, 40/2, 40/7-1. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 17, 17/1, 18, 18/1, 22, 22/2, 22/3. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 138, 138/2.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost - odbitek vstopnega DDV - pogoji za priznanje pravice do odbitka DDV - vsebina računa - obvezni podatki na računu - obseg in vrsta opravljenih storitev - narava in obseg poslovnega dogodka - nepopoln račun - dokazni postopek - zaslišanje prič - listine kot formalni pogoj za pridobitev pravice do vstopnega DDV - pravica do izvedbe dokazov - neobrazloženost sodbe - načelo enakosti pred zakonom
Ker račun, na podlagi katerega je revidentka uveljavljala pravico do odbitka vstopnega DDV, ne vsebuje obvezne sestavine iz 6. točke prvega odstavka 34. člena ZDDV (obsega in vrste opravljenih storitev), niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do odbitka vstopnega DDV iz takega računa. Če davčni zavezanec ne razpolaga s formalno popolnim računom, je že to zadostni razlog za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV, zato ni treba še dodatno presojati, ali so izpolnjeni tudi ostali pogoji za priznanje pravice do odbitka vstopnega DDV.
Ker je revidentka z zaslišanjem prič želela dokazovati za obravnavano zadevo nerelevantna dejstva, revidentkina pravica do izvedbe dokazov v konkretnem postopku s tem, ko priče niso bile zaslišane, ni bila kršena.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev – začasni ekstradicijski pripor - pogoji za pripor - begosumnost
Sodišče v tej fazi postopka zgolj odredi pripor zaradi zagotovitve navzočnosti obdolženega v postopku in zaradi preprečitve njegovega pobega, o izročitvi pa bo odločalo šele, ko oziroma če bo prejelo prošnjo za izročitev.
ZDDV-1 člen 73, 73/2. ZDavP-2 člen 98, 98/2, 111, 129. ZUP člen 225. ZUS-1 člen 64, 64/1, 94, 94/1.
davek na dodano vrednost - vračilo davka - obračun DDV - vračilo presežka DDV - pogoji za vračilo - molk organa - odločanje o zahtevi za vračilo presežka DDV - zavarovanje - davčni inšpekcijski postopek - stroški postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Ko pride do spora o upravičenosti do vračila presežka DDV (ko pride do neskladja med zasebnim in javnim interesom) in se dvomi v utemeljenost vloge za vračilo ali se celo ugotovi, da vloga ni utemeljena, je treba šteti zahtevo za vračilo kot vlogo stranke, o kateri je treba izdati upravno odločbo.
Če davčni organ v roku 60 dni od vložitve zahteve za vračilo ne naredi ničesar, kar mu nalaga zakon: ne vrne presežka DDV, ne izda zavrnilne odločbe, ne zahteva dopolnitve vloge oziroma ne zahteva zavarovanja, lahko davčni zavezanec vloži pritožbo zaradi molka upravnega organa na podlagi 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.
ZDDPO-2 člen 29, 29/2-2. Slovenski računovodski standardi standard 4-24, 16-1, 17-10, 17-11, 17-24.
dovoljena revizija - davčno (ne)priznani odhodki - odhodki, ki imajo značaj privatnosti - slabitev zaloge - slabitev kot prevrednotovalni odhodek - slabitev kot davčno nepriznan odhodek
Prevrednotovalni odhodki, ki nastanejo zaradi slabitve vrednosti zalog, so lahko predmet presoje po 29. členu ZDDPO-2, torej z vidika njihove potrebnosti za pridobivanje prihodkov.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006804
ZKP člen 178, 294, 371, 371/1-11, 424, 424/1. KZ člen 325.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost – pravice obrambe – navzočnost pri preiskovalnih dejanjih - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - načelo zaupanja v prometu - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Zahteva za varstvo zakonitosti je ne samo izredno temveč tudi samostojno pravno sredstvo, ki ga je mogoče vložiti le iz razlogov, ki so v zakonu izrecno predpisani, zato kršitev ni mogoče uveljavljati tako, da se vložnik namesto, da bi kršitve izrecno navedel in določno pojasnil, enostavno sklicuje na navedbe, ki jih je podal v zaključni besedi ali tekom postopka, ali na kršitve, ki jih je uveljavljal v drugih pravnih sredstvih.
Udeleženci v prometu se načeloma lahko držijo zaupanja v pravilnost ravnanja drugih, a le do tedaj, dokler ne gre za manjše protipredpisno ravnanje drugih udeležencev, ki ga je storilec lahko zaznal, reagiral in pričakoval.
ZDDV-1 člen 73, 73/1, 73/2, 73/3, 73/4. ZUS-1 člen 4, 28, 33, 36, 36/1-4. ZUP člen 222, 222/4, 255, 278. ZDavP-2 člen 129. URS člen 33.
presežek odbitka DDV – zahteva za vračilo preveč plačanega davka - molk organa - tožba zaradi posega v ustavne pravice - subsidiarno sodno varstvo - obračun DDV – obrazec kot odločba – izvršilni naslov – namen zakona – nadzor obračuna davkov
O zahtevi za vračilo preveč plačanega davka se odloča v upravnem postopku, v katerem se zahtevano preplačilo bodisi vrne brez odločbe v z zakonom določenem roku, brez ali z zavarovanjem izpolnitve obveznosti, če je potreben poseben postopek za ugotovitev upravičenosti do vračila, sicer pa se šteje, da je zahteva zavrnjena in je zato možno uporabiti pravna sredstva, ki jih ZUP in ZUS-1 predpisujeta v primeru molka organa.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1. Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih člen 9, 24.
zavrženje revizije - dovoljenost revizije – plačilo za program vrtca - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Ker pravno vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja, ni neposredno povezano z odločitvijo v upravnem sporu, ni podan razlog za dovoljenost revizije iz druge alineje drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker revidentka ni navedla konkretnih razlogov, zakaj naj bi bile posledice izpodbijane odločitve zanjo zelo hude, tudi ni podan utemeljen razlog iz tretje alineje drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006798
ZP-1 člen 169, 171, 202d, 202d/8, 202e, 202e/2. ZKP člen 420.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve - dokazilo o vključitvi v ustrezen program – rok za predložitev dokazila - zahteva za varstvo zakonitosti - smiselna uporaba ZKP - dovoljenost zahteve - druga odločba
Vprašanje dovoljenosti zahteve za varstvo zakonitosti je v ZP-1 izrecno urejeno, zato smiselna uporaba 420. člena ZKP, ne pride v poštev.
Interpretacija osmega odstavka 202d. člena ZP-1 s strani pritožbenega sodišča, da je preklic zaradi nepravočasne predložitve dokazila v konkretnem primeru nesorazmeren z namenom zahtevane predložitve, ob jasni zakonski ureditvi, presega dovoljen okvir presoje sodišča (upoštevajoč, da storilec ni z ničemer izkazal, da dokazila ni mogel pravočasno pridobiti oziroma predložiti zaradi objektivnih razlogov).
dovoljenost revizije - sprejem otroka v vrtec - pomembno pravno vprašanje - starostni pogoj za sprejem - jasno zakonsko besedilo - čakalni seznam
V reviziji izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je nanj mogoče odgovoriti že z branjem oziroma z jezikovno razlago določb 20. in 20. b člena ZVrt, na katerih temelji izpodbijana odločitev.
Iz določb 20. in 20.b člena ZVrt jasno in nedvoumno med drugim izhaja, da vrtec lahko sprejme otroka, ko je dopolnil starost najmanj 11 mesecev in da se otroci, ki niso sprejeti v vrtec, v skladu s prednostnim vrstim redom uvrstijo na čakalni seznam.
ZUS-1 člen 83, 83/2. ZPIZ-1 člen 296, 368, 385, 385/3,385/4.
dovoljenost revizije - potrditev pokojninskega načrta - aktuarsko mnenje - Sklad obrtnikov in podjetnikov - vrednostni kriterij ni izkazan - pomembno pravno vprašanje - jasno zakonsko besedilo - neenotna sodna praksa ni izkazana - zelo hude posledice niso izkazane - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
V izpodbijanem aktu, s katerim je bilo odločeno, da se revidentov pokojninski načrt ne odobri, revidentova pravica ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Iz četrtega odstavka 385. člena ZPIZ-1, ki se nanaša na revidenta, jasno izhaja, da je predmet aktuarske potrditve pokojninski načrt kot celota. Ker ZPIZ-1 tudi ne vsebuje določb, ki bi aktuarsko potrditev pokojninskega načrta omejevale, je že na podlagi četrtega odstavka 385. člena ZPIZ-1 jasno, da obsega aktuarska potrditev celoten pokojninski načrt, torej tudi tisti del pokojninskega načrta, ki se nanaša na obveznost zagotavljanja kritja izplačil. Ker odgovor na izpostavljeno vprašanje o obsegu aktuarske potrditve revidentovega pokojninskega načrta izhaja že iz jasne zakonske določbe (četrti odstavek 385. člena ZPIZ-1), to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. V posledici tega pa tudi ostala tri izpostavljena vprašanja, ki se nanašajo na formalno pomanjkljivost pokojninskega načrta, niso pomembna pravna vprašanja, saj na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve ne vplivajo.
Revident je glede zelo hudih posledic sicer navedel, da brez pokojninskega načrta ne more izvajati prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, vendar ni pojasnil in izkazal, katere posledice mu bodo zaradi tega nastale in zakaj naj bi bile te posledice zanj zelo hude. Iz javno dostopnih podatkov pa izhaja, da ima revident še drugo dejavnost (prostovoljno, rentno, investicijsko in enkratno investicijsko pokojninsko zavarovanje). Glede na navedeno zato izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazano.
ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 83, 83/2-3, 94. ZBPP člen 24, 24/1-1. ZST-1 člen 10, 10/4.
brezplačna pravna pomoč - dovoljena revizija – zelo hude posledice - obseg presoje organa za brezplačno pravno pomoč – verjeten zgled za uspeh – zadeva očitno nerazumna – sodna taksa
Presoja upravičenosti dodelitve brezplačne pravne pomoči vedno vključuje tudi presojo, ali ima zadeva, v zvezi s katero se uveljavlja brezplačno pravno pomoč, verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožiti.
Kot objektivni pogoj se upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, ki kažejo, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma vlagati v postopku pravna sredstva.
prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije - omejitve dostopa do revidentkine spletne strani - priznanje položaja stranskega intervenienta - dovoljenost revizije - vrednostni spor - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse - že rešeno vprašanje - zelo hude posledice niso posledice izpodbijanega akta
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Odločitev o zavrženju revidentkinih pritožb zoper odločbe Urada, izdane ponudnikom storitev informacijske družbe, zaradi ugotovitve pomanjkanja pravnega interesa, da bi v tem postopku sodelovala kot stranski udeleženec po določbi 43. člena ZUP, ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.
Revidentka ni izpostavila pomembnega pravnega vprašanja na zahtevani način, zato tudi ni mogoča presoja zatrjevanega odstopa od (oziroma neenotnosti) sodne prakse. Revidentka namreč tudi ni utemeljila, zakaj naj bi bilo relevantno pravno in dejansko stanje v odločbah Vrhovnega in prvostopenjskega sodišča, na katere se sklicuje, primerljivo z obravnavano zadevo. Če pa revidentka meri na vprašanje priznanja položaja stranskega intervenienta revidentke kot zavezanke, ki ji je bilo prirejanje spletnih iger na srečo s pravnomočno odločbo prepovedano, v postopku, v katerem je ponudniku storitve informacijske družbe, torej prisilnemu izvršitelju izvršbe po drugih osebah, naložena omejitev dostopa do revidentkinih spletnih strani, pa je Vrhovno sodišče že v več zadevah, ki so se nanašale prav na revidentko, odločilo, da ji tak položaj ne gre, ker za to nima pravnega interesa. Tega je namreč izčrpala s pravnimi sredstvi v postopku v zvezi z izvršilnim naslovom.
Ker navedene zelo hude posledice niso posledice odločitve, izpodbijane v tem upravnem sporu, temveč izhajajo iz izvršilnega naslova, s katerim je bilo revidentki prepovedano prirejati spletne igre na srečo, revidentka z njimi ne more izkazati izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije.
ZBan-1 člen 65, 65/5-1, 65/5-2, 68, 68/1-2, 68/1-5, 129, 129-9, 173, 338, 338/1, 338/2-2, 338/4. Sklep o upravljanju s tveganji člen 11, 12.
odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke - odločba o začetku postopka - odločba o pogojnem odvzemu dovoljenja - kontradiktornost postopka - pravila o upravljanju s tveganji - ogroženo poslovanje banke
Po presoji Vrhovnega sodišča je Banka Slovenije dovolj prepričljivo obrazložila in utemeljila svojo ugotovitev, da je uprava banke B., katere član je tožnik, kršila obveznosti iz 173. člena ZBan-1. Na podlagi vseh relevantnih dejstev je razumno pojasnila, zakaj šteje, da so bili opravljeni posli neetični, mestoma nestrokovno opravljeni ter v nasprotju z visokimi poslovnimi standardi, zaradi česar je bila banka B. izpostavljena povečanim tveganjem (razlogi iz 2. točke prvega odstavka 68. člena v povezavi s kršitvami 173. člena ZBan-1; 5. - 15. stran Odločbe o pogojnem odvzemu dovoljenja). Razlogi Banke Slovenije so razumljivi, sprejemljivi in ustrezno obrazloženi. Tožnik po presoji Vrhovnega sodišča ugotovitev in presoje Banke Slovenije ni uspel izpodbiti. Tožnikovo razlogovanje, da je treba posledice ogrožanja banke ugotoviti z gotovostjo, v konkretnem primeru pa glede nobenega očitanega posla naj ne bi bilo izkazano, da bi kakršnakoli škoda nastala ali da bi bilo zaradi načina ravnanja kakorkoli ogroženo poslovanje banke, ni utemeljeno. Po presoji Vrhovnega sodišča negotovih dejstev ni mogoče z gotovostjo napovedati, zato od Banke Slovenije ni mogoče zahtevati, da dokaže, da bi do ogroženosti poslovanja banke B. v skladu s pravili o obvladovanju tveganj tudi dejansko in z gotovostjo prišlo. Zadošča že, da bi zaradi opustitve dolžnih ravnanj ter varnega poslovanja banke lahko prišlo do ogroženosti, ne pa tudi, da bi zaradi takih kršitev pravil o obvladovanju tveganj do nezaželenih posledic tudi dejansko prišlo.
Glede na navedeno je še zlasti pomembno, kdo opravlja najvišje funkcije v banki. Za te osebe se zahtevajo tudi najvišji standardi, tako po strokovni usposobljenosti kot po sposobnostih za vodenje banke ter drugih lastnostih, zaradi katerih je pričakovati, da bo določena oseba upravljala banko na način, da bodo vse skozi spoštovani predpisi in pravila o obvladovanju tveganj oziroma, da bo zagotovljeno varstvo vlog vlagateljev in stabilnost banke. Zato je Banka Slovenije utemeljeno pojasnila, da so člani uprave banke B. (v tem primeru tožnik), dolžni poslovati po visokih strokovnih standardih, s katerimi se bo zagotavljala transparentnost, učinkovitost in zlasti zakonitost poslovanja banke B.
ZMZ člen 33, 3, 3-3. Uredba Sveta (ES), št. 343/2003 z dne 28. 2. 2003, o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države (Dublinska uredba) člen 3, 3/1, 16, 16/1-e, 19, 19/1.
mednarodna zaščita - Dublinska uredba - predaja odgovorni državi - Avstrija - dokazno breme o kršitvah človekovih pravic
Prosilec za mednarodno zaščito na odločitev pristojnih organov, da bo predan odgovorni državi, ne more vplivati, razen če izkaže, da mu bodo v odgovorni državi kršene človekove pravice. To pa so tudi okoliščine, ki kažejo na uporabo določbe drugega odstavka 3. člena Dublinske uredbe.