• Najdi
  • <<
  • <
  • 4
  • od 5
  • >
  • >>
  • 61.
    VDS sklep Pdp 895/2005
    7.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03036
    ZDR člen 85, 85/1, 85/3, 85, 85/1, 85/3.
    začasna odredba - krivdna odgovornost - zadržanje izvršitve sklepa delodajalca
    Pogoji za izdajo začasne odredbe zadržanja učinkovanja redne odpovedi

    PZ iz krivdnega razloga po 3. odstavku 85. člena ZDR niso podani,

    čeprav je sindikat odpovedi nasprotoval, saj delavec ni predhodno

    zahteval zadržanja učinkovanja prenehanja PZ zaradi odpovedi pri

    delodajalcu po 1. odstavku 85. člena ZDR.

     
  • 62.
    VDS sklep Pdp 834/2005
    7.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03035
    ZPP člen 189, 189/1, 189/3, 189, 189/1, 189/3.
    litispendenca - tožba - obstoj pravde
    Pravda začne teči z vročitvijo tožbe toženi stranki (1. odstavek 189.

    člena ZPP) in ne že z vložitvijo tožbe. Zato je sodišče prve stopnje

    kasneje vloženo tožbo nepravilno zavrglo zaradi litispendence, saj je

    zmotno štelo, da že predhodno vložena tožba zadostuje za odločitev o

    zavrženju kasneje vložene tožbe (3. odstavek 189. člena ZPP). Takšna

    odločitev bi bila zakonita le, če bi bila predhodno vložena tožba

    toženi stranki vročena.

     
  • 63.
    VDS sodba Pdp 145/2005
    7.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03010
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88, 88/1, 88/1-2.
    odpoved delavca - bolezen delavca
    Dalj časa trajajoča bolniška odsotnost delavca z dela, tudi če

    delavec zaradi bolezni ne bo več sposoben opravljati dela na svojem

    delovnem mestu (saj zaradi zdravstvenih težav ne sme več prihajati v

    stik z moko), ne predstavlja razloga nesposobnosti po 2. alineji 1.

    odstavka 88. člena ZDR.

     
  • 64.
    VSC sodba Cp 191/2004
    7.7.2005
    obligacijsko pravo
    VSC01164
    ZOR člen 85, 85/1, 87, 87/1, 148, 148/1, 85, 85/1, 87, 87/1, 148, 148/1.
    pogodba - prekoračitev pooblastil
    Čeprav je pogodbo o vplačilu are v imenu in za račun prodajalke podpisal posrednik, takšna pogodba zavezuje neposredno zastopano in drugo pogodbeno stranko. Slednja tako od posrednika, ki ni pogodbena stranka, ne more zahtevati njene razveljavitve, niti njene spremembe v smislu znižanja are ter posledično vrnitve (preveč) plačanega zneska.

     
  • 65.
    VSL sodba I Cpg 718/2003
    7.7.2005
    obligacijsko pravo
    VSL06206
    ZOR člen 468/1, 468/1.
    pogodba - izročitev stvari
    Predmet izpolnitve prodajne pogodbe je to, kar je dogovorjeno. V

    konkretnem primeru je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da

    tožena stranka ni postavila relevatnih trditev o tem, da naj bi se s

    tožečo stranko dogovorili, da se vročitev stvari šteje za opravljeno

    le z vročitvijo blaga toženi stranki skupaj z vročitvijo atestov.

    Prodajalec je dolžan kupcu vročiti stvar v brezhibnem stanju. Tožena

    stranka ni trdila, da blago ni bilo v brezhibnem stanju. Zato se

    tožena stranka proti zahtevku za plačilo blaga ne more uspešno

    upirati le s trditvami, da ob dobavi blaga niso bili vročeni tudi

    atesti.

     
  • 66.
    VDS sodba Pdp 1012/2004
    7.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03050
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/1, 88/1-1.
    odpoved - pogodba o zaposlitvi - pravni interes
    Delodajelec podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more enostransko

    preklicati. Potem, ko je delavec redno odpoved PZ iz poslovnega

    razloga že prejel, je za preklic odpovedi potrebna njegova

    privolitev, ne glede na to, ali delavec preklic odpovedi PZ prejne

    pred vložitvijo tožbe ali po tem, ko je tožbo že vložil.

    Ker enostranski preklic nima pravnih posledic in s preklicem odpovedi

    PZ ne oživi, ima delavec pravni interes za vložitev tožbe in mora

    sodišče odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka za ugotovitev

    nezakonitosti redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga.

     
  • 67.
    VSL sodba in sklep I Cpg 1043/2004
    7.7.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05552
    ZPPSL člen 40, 40/4, 41, 63, 63/1, 40, 40/4, 41, 63, 63/1.
    prisilna poravnava - učinek - dolžnik - prijava
    Pogodba, ki je bila od začetka postopka prisilne poravnave delno

    izpolnjena, ni bila med postopkom prisilne poravnave odpovedana.

    Dolžnik je dolžan izpolniti (plačati opravljeno delo) pogodbeno

    obveznost skladno s pogodbo.

     
  • 68.
    VSL sodba in sklep I Cpg 365/2004
    7.7.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL06225
    ZOR člen 154, 154/1, 155, 189, 189/2, 200, 154, 154/1, 155, 189, 189/2, 200.
    škoda - izgubljeni dobiček - nepremoženjska škoda
    Višino škode iz naslova izgubljenega dobička je tožeča stranka

    opredelila z navedbo, da ima ob prodaji enega vozila 600.000,00 SIT

    zaslužka, ob desetih neprodanih vozilih pa naj bi bila zato

    prikrajšana za 6.000.000,00 SIT. Obstoj te škode, ki naj bi bil po

    trditvah tožeče stranke v vzročni zvezi z očitanimi kršitvami, je

    utemeljevala s trditvami, da se je prodaja vozil znamke C.V.

    zmanjšala v letu 1998 v razmerju do konkurenčnih vozil, kar se je

    nadaljevalo tudi v letih 1999 in 2000. Prodaja tega vozila pa naj bi

    bila tudi manjša od planiranih izhodišč v letih 1998, 1999 in 2000

    (trditve tožeče stranke po VI. točko, l. št. 25).

    Te trditve po presoji pritožbenega sodišča ne dajejo osnove za

    ugotavljanje, kaj je bil za tožečo stranko v trenutku očitanih

    kršitev "normalni tek stvari" pri prodaji spornih vozil. "Normalni

    tek stvari" v kontekstu 3. odst. 189. čl. ZOR je namreč poslovanje v

    takšnem obsegu, kot ga lahko predvidevamo glede na poslovanje v

    preteklih obdobjih (Nina Plavšak v Obligacijski zakonik s

    komentarjem, 2003, 1. knjiga, stran 950). Povedano drugače, pojem

    "normalni tek stvari" iz 3. odst. 189. čl. ZOR opredeljujejo pretekla

    dejstva iz poslovanja, za katerega tožeča stranka trdi, da je bilo

    prizadeto zaradi očitanih kršitev. Le na podlagi teh dejstev je moč

    sklepati tudi o obstoju vzročne zveze med očitanimi kršitvami in

    zatrjevanim izgubljenim dobičkom, ki je tudi predpostavka

    odškodninske obveznosti. Trditev o teh, preteklih dejstvih iz

    trgovanja s spornimi avtomobili, to je avtomobili C. V., ki so ji

    služili za izračun premožejske škode, pa tožeča stranka ni podala.

     
  • 69.
    VSL sklep I Cpg 307/2007
    7.7.2005
    PRAVO DRUŽB
    VSL07640
    Zpre člen 67, 67/2, 67, 67/2. ZGD-1 člen 318, 318/2, 318, 318/2.
    posebni revizor - postavitev posebnega revizorja
    Pritožbeno sodišče se v tem delu strinja s pritožnikom, da ni naloga sodišča v nepravdnem postopku, razčiščevati ekonomsko utemeljenost poslovne odločitve, ki naj bi bila predmet predlaganja revizije. Naloga sodišča je v tem delu zgolj ugotovitev, ali je predlagateljica izkazala, da obstoji vzrok za domnevo, da je v postopanju nasprotne udeleženke prišlo do nepoštenosti. Dejstvo odpisa tako visokih terjatev nasprotne udeleženke in od nje odvisne družbe po mnenju pritožbenega sodišča ustreza pojmu iz 2. odstavka 318. člena ZGD-1, to je pojmu vzroka za domnevo, da je prišlo do nepoštenosti v poslovanju nasprotnega udeleženca.

     
  • 70.
    VSL sklep IV Cp 2736/2005
    6.7.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51322
    ZZZDR člen 82č, 82č.
    preživljanje zakonca - preživnina - spremenjene razmere
    Med stroške za zadovoljevanje potreb preživninskega

    zavezanca nedvomno spadajo stroški hrane, obleke, obutve,

    režijski stroški (kot so stroški elektrike, vode, komunale,

    ogrevanja in telefona) ter stroški najemnine. Dejstvo, da je

    te njene stroške ob prvi določitvi preživnine še med

    trajanjem zakonske zveze kril bivši mož in mu je bila zato

    tudi določena nekoliko nižja preživnina, da pa teh stroškov

    sedaj ne krije več, ampak jih mora kriti sama toženka, je pravno

    odločilno dejstvo, do katerega bi se sodišče moralo opredeliti in ga

    upoštevati pri odločitvi o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

     
  • 71.
    VDS sklep Psp 319/2005
    6.7.2005
    UPRAVNI SPOR
    VDS03715
    ZDSS-1 člen 7, 7.
    pristojnost - socialni spor - samozaposleni v kulturi - plačilo prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna
    V sporu v zvezi s plačevanjem prispevkov za socialno varnost iz

    državnega proračuna je odločilno, ali upravičenec izpolnjuje

    pogoje iz 7. in 9. čl. Uredbe, da je vpisan v razvid

    samozaposlenih v kulturi in da njegovo delo pomeni izjemen

    kulturini prispevek ali da opravlja deficitarni poklic. Obveznost

    plačila prispevkov ne temelji na zavarovalnem razmeru iz 7. čl.

    ZDSS-1, niti ne gre za socialni prejemek, čeprav je dodatni (ne

    pa temeljni) pogoj tudi premoženjski cezus. Ker niso izpolnjeni

    kriteriji iz 7. čl. ZDSS-1, ne gre za socialni spor. Odločbo, ki

    je predmet presoje, je izdal državni organ kot nosilec javnosti

    pooblastil v skladu z zakonom o uresničevanju njenega interesa,

    zato gre za upravni spor.

     
  • 72.
    VSL sodba II Cp 1523/2004
    6.7.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50043
    ZOR člen 178, 178/1, 178/2, 178, 178/1, 178/2. ZPP člen 215, 215. ZVCP-1 člen 41, 41/1, 41/2, 41/3.
    odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - dokazno breme - krivda
    Na tožeči stranki je bilo breme, da dokaže, da je toženec ravnal

    nedopustno, in ne obratno. V primerih vzajemno povzročenih škod

    pravilo o domnevani krivdi odpove. Izključno krivdo nasprotnika mora

    zatrjevati in dokazati stranka, ki se nanjo sklicuje.

     
  • 73.
    VSL sodba I Cp 1657/2004
    6.7.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50656
    ZOR člen 606, 613, 614, 616, 619, 621, 623, 623/2, 623/3, 606, 613, 614, 616, 619, 621, 623, 623/2, 623/3.
    jamčevanje za napake - neizpolnitev pogodbe - stvarna napaka
    Ob ugotovljenem dejanskem stanju o obsegu naročila in prevzemu

    izvršilnega dela, v katerega pritožbeno sodišče v povzetku v sporu

    majhne vrednosti ne sme posegati, je materialnopravno izhodišče

    sodišča prve stopnje o stvarnih napakah izvršilnega dela pravilno,

    očitek, da gre za neizpolnitev obveznosti in da bi moralo sodišče

    prve stopnje upoštevati ugovor sočasnosti izpolnitve pa neutemeljen.

     
  • 74.
    VSL sklep III Cp 853/05
    6.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49753
    ZPPSL člen 104, 104/4, 111, 104, 104/4, 111.
    stečaj
    Ker je upnik pridobil terjatev pred uvedbo stečajnega postopka,

    predlagal je izvršbo pred uvedbo stečajnega postopka, pa vendar ni

    priglasil terjatve v stečajnem postopku, ki je sedaj pravnomočno

    zaključen, je izgubil pravni interes za nadaljevanje izvršbe proti

    fizični osebi. Pravni interes je procesna predpostavka do konca

    izvršilnega postopka in ker je terjatev ugasnila, upnik nima več

    pravnega interesa za nadaljevanje izvršbe.

     
  • 75.
    VSL sklep II Cp 2069/2004
    6.7.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50034
    ZOR člen 314, 361, 361/1, 379, 379/1, 314, 361, 361/1, 379, 379/1.
    zapadlost terjatve - čas izpolnitve - zastaranje - terjatev
    1. Dne 28.1.1991 sklenjenega dednega dogovora ni mogoče šteti kot

    dednega dogovora, ki bi imel vse potrebne elemente za izvršitev in bi

    v smislu določb Zakona o izvršbi in zavarovanju predstavljal primeren

    izvršilni naslov. Stranke se namreč glede roka izpolnitve obveznosti

    niso natančno dogovorile, poleg tega pa se tudi niso določno

    dogovorile glede višine denarne obveznosti. Ob pomanjkanju vseh za

    izvršitev potrebnih elementov pa terjatve, ki jo je tožeča stranka

    pridobila na podlagi dedovanja, ni mogoče opredeliti kot terjatev, ki

    je bila ugotovljena s poravnavo pred sodiščem, zato tudi ni mogoče

    uporabiti določbe 379. člena Zakona o obligacijskih razmerjih o

    desetletnem zastaralnem roku. Terjatev tožeče stranke tako zastara v

    splošnem petletnem zastaralnem roku.

    2. Opredelitev v dednem dogovoru, da sta toženki dolžni, kakor hitro

    bo mogoče, prodati sporne parcele, ne pomeni, da je tožnikov prednik

    lahko uveljavljal svojo pravico takoj naslednji dan. V konkretnem

    primeru rok res ni natančno določen, vendar pa ni mogoče zaključiti,

    da v konkretnem primeru namen posla, narava obveznosti in druge

    okoliščine ne zahtevajo za izpolnitev nekega roka (314. člen ZOR).

     
  • 76.
    VSL sklep II Cp 1539/04
    6.7.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50990
    ZD člen 84, 84. ZDEN člen 81.
    dedovanje - ustna oporoka
    ODZ je določal, da je pravni naslov za posredno pridobitev lastninske

    pravice pogodba, odredba za primer smrti, sodniški izrek ali naredba

    zakona. Le za pridobitev lastninske pravice na podlagi pogodbe ali

    sodne odločbe pa je zahteval še nadaljnji pogoj, t. j. razpolagalni

    pravni posel, vknjižbo ali intabulacijo. To pomeni, da če se je

    lastninska pravica pridobila na podlagi zakona, vpis v zemljiško

    knjigo ni bil konstitutiven element za pridobitev lastninske pravice.

     
  • 77.
    VSL sklep IV Cp 3190/2005
    6.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51319
    ZZZDR člen 106/5, 106/5. ZNP člen 24, 24.
    otrokova želja
    Odvzem pravice do stikov z otrokom, oziroma prepoved stikov

    je popolna omejitev stikov z otrokom, kakršnakoli določitev

    obsega stikov in načina izvrševanja stikov pa je delna

    omejitev stikov z otrokom. Tako predlog matere, kot predlog

    očeta je po svoji vsebini predlog, naj sodišče zaradi

    varstva koristi otroka stike z očetom omeji. Zato je sodišče

    prve stopnje pravilno uporabilo določbo 24. člena ZNP, ko je

    po materinem umiku predloga za prepoved stikov postopek

    nadaljevalo po predlogu očeta za določitev stikov enkrat

    tedensko pod nadzorom v varni sobi.

     
  • 78.
    VSL sklep R 748/2005
    6.7.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51336
    ZPP člen 32, 481, 481/1, 481/2, 32, 481, 481/1, 481/2.
    spor o stvarni pristojnosti - najemno razmerje - gospodarski spor
    Za odločanje v sporu iz najemnega razmerja, kadar sta

    stranki spora osebi iz 1. ali 2. točke 1. odstavka 481.

    člena ZPP, je ne glede na vrednost spornega predmeta,

    stvarno pristojno okrožno sodišče.

     
  • 79.
    VSL sklep III Cp 1843/05
    6.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48554
    ZIZ člen 56, 56.
    ugovor po izteku roka - prenehanje terjatve
    Hipoteka preneha z izbrisom iz zemljiške knjige (1. točka 154. člena

    Stvarnopravnega zakonika). Izbris hipoteke se med drugim lahko

    zahteva, če terjatev, zavarovana s hipoteko, preneha (2. točka 154.

    člena SPZ). Vendar po določbi 56. člena ZIZ (Zakona o izvršbi in

    zavarovanju) lahko dolžnik ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se

    nanaša na samo terjatev, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe

    oziroma po sklenitvi poravnave, vloži tudi po pravnomočnosti sklepa o

    izvršbi vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni

    mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Če bi dolžnica

    dokazala, da je prišlo do prenehanja terjatve na podlagi zakona proti

    družbi in družbenici, terjatev ne more živeti dalje proti zastavni

    dolžnici. Pritožba utemeljeno opozarja na načelo akcesornosti, saj

    zastavna pravica ne more biti sama sebi namen, temveč je njen namen

    zavarovanje terjatev. Iz tega izhaja, da ni samostojna, temveč je

    stranska (akcesorna) pravica, ki je v svojem obstoju vezana na obsoj

    zavarovane terjatve. Z načelom akcesornosti je prežeto tudi

    prenehanje zastavne pravice, če zavarovana terjatev preneha. Pri tem

    prenehanje terjatve pomeni, da se izvršba ustavi, ne pomeni pa

    izbrisa hipoteke, kar bi lahko dosegla dolžnica na ustrezen način v

    pravdnem postopku. Prenehanje terjatve in izbris hipoteke sta tako po

    določbah ZIZ kot SPZ dva različna pojma.

     
  • 80.
    VSL sodba II Cp 2295/2004
    6.7.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50023
    SZ člen 53, 53, 53/1, 53/2, 58, 53, 53, 53/1, 53/2, 58, 53, 53, 53/1, 53/2, 58.
    stanovanjska najemna razmerja - odpoved najemne pogodbe - krivdni razlog - tožbeni zahtevek
    Tožeča stranka ni uveljavljala tožbenega zahtevka na odpoved

    najemne pogodbe zaradi krivdnih razlogov na strani tožene

    stranke, temveč le na izpraznitev tožene stranke iz

    stanovanja. Ker ima tako tožena stranka še vedno pravno

    podlago za bivanje v stanovanju - najemno pogodbo, tožbeni

    zahtevek na izpraznitev iz stanovanja ni utemeljen.

     
  • <<
  • <
  • 4
  • od 5
  • >
  • >>