61.

VDS sklep Pdp 834/2005

7.7.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03035

ZPP člen 189, 189/1, 189/3, 189, 189/1, 189/3.

litispendenca - tožba - obstoj pravde

Pravda začne teči z vročitvijo tožbe toženi stranki (1. odstavek 189.

člena ZPP) in ne že z vložitvijo tožbe. Zato je sodišče prve stopnje

kasneje vloženo tožbo nepravilno zavrglo zaradi litispendence, saj je

zmotno štelo, da že predhodno vložena tožba zadostuje za odločitev o

zavrženju kasneje vložene tožbe (3. odstavek 189. člena ZPP). Takšna

odločitev bi bila zakonita le, če bi bila predhodno vložena tožba

toženi stranki vročena.

 

63.

VSL sodba I Cpg 718/2003

7.7.2005

obligacijsko pravo

VSL06206

ZOR člen 468/1, 468/1.

pogodba - izročitev stvari

Predmet izpolnitve prodajne pogodbe je to, kar je dogovorjeno. V

konkretnem primeru je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da

tožena stranka ni postavila relevatnih trditev o tem, da naj bi se s

tožečo stranko dogovorili, da se vročitev stvari šteje za opravljeno

le z vročitvijo blaga toženi stranki skupaj z vročitvijo atestov.

Prodajalec je dolžan kupcu vročiti stvar v brezhibnem stanju. Tožena

stranka ni trdila, da blago ni bilo v brezhibnem stanju. Zato se

tožena stranka proti zahtevku za plačilo blaga ne more uspešno

upirati le s trditvami, da ob dobavi blaga niso bili vročeni tudi

atesti.

 

65.

VDS sklep Pdp 840/2005

7.7.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03046

ZPP člen 105a, 105a/1, 105a, 105a/1.

oprostitev plačila - odgovor na tožbo - pravna oseba

Pravno osebo lahko sodišče v sporih v zvezi z njeno dejavnostjo

oprosti plačila sodnih taks, če ta nima sredstev za plačilo in jih

tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti le za vloge,

naštete v 1. odstavku 105a člena ZPP. Ker odgovor na tožbo v

citiranem členu ni zajet, je sodišče pravilno zavrnilo predlog tožene

stranke za oprostitev plačila sodbe takse za odgovor na tožbo.

 

67.

VSL sodba in sklep I Cpg 365/2004

7.7.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL06225

ZOR člen 154, 154/1, 155, 189, 189/2, 200, 154, 154/1, 155, 189, 189/2, 200.

škoda - izgubljeni dobiček - nepremoženjska škoda

Višino škode iz naslova izgubljenega dobička je tožeča stranka

opredelila z navedbo, da ima ob prodaji enega vozila 600.000,00 SIT

zaslužka, ob desetih neprodanih vozilih pa naj bi bila zato

prikrajšana za 6.000.000,00 SIT. Obstoj te škode, ki naj bi bil po

trditvah tožeče stranke v vzročni zvezi z očitanimi kršitvami, je

utemeljevala s trditvami, da se je prodaja vozil znamke C.V.

zmanjšala v letu 1998 v razmerju do konkurenčnih vozil, kar se je

nadaljevalo tudi v letih 1999 in 2000. Prodaja tega vozila pa naj bi

bila tudi manjša od planiranih izhodišč v letih 1998, 1999 in 2000

(trditve tožeče stranke po VI. točko, l. št. 25).

Te trditve po presoji pritožbenega sodišča ne dajejo osnove za

ugotavljanje, kaj je bil za tožečo stranko v trenutku očitanih

kršitev "normalni tek stvari" pri prodaji spornih vozil. "Normalni

tek stvari" v kontekstu 3. odst. 189. čl. ZOR je namreč poslovanje v

takšnem obsegu, kot ga lahko predvidevamo glede na poslovanje v

preteklih obdobjih (Nina Plavšak v Obligacijski zakonik s

komentarjem, 2003, 1. knjiga, stran 950). Povedano drugače, pojem

"normalni tek stvari" iz 3. odst. 189. čl. ZOR opredeljujejo pretekla

dejstva iz poslovanja, za katerega tožeča stranka trdi, da je bilo

prizadeto zaradi očitanih kršitev. Le na podlagi teh dejstev je moč

sklepati tudi o obstoju vzročne zveze med očitanimi kršitvami in

zatrjevanim izgubljenim dobičkom, ki je tudi predpostavka

odškodninske obveznosti. Trditev o teh, preteklih dejstvih iz

trgovanja s spornimi avtomobili, to je avtomobili C. V., ki so ji

služili za izračun premožejske škode, pa tožeča stranka ni podala.

 

69.

VDS sodba Pdp 1012/2004

7.7.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03050

ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/1, 88/1-1.

odpoved - pogodba o zaposlitvi - pravni interes

Delodajelec podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more enostransko

preklicati. Potem, ko je delavec redno odpoved PZ iz poslovnega

razloga že prejel, je za preklic odpovedi potrebna njegova

privolitev, ne glede na to, ali delavec preklic odpovedi PZ prejne

pred vložitvijo tožbe ali po tem, ko je tožbo že vložil.

Ker enostranski preklic nima pravnih posledic in s preklicem odpovedi

PZ ne oživi, ima delavec pravni interes za vložitev tožbe in mora

sodišče odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka za ugotovitev

nezakonitosti redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga.

 

71.

VSL sklep III Cp 778/2005

6.7.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL48560

ZIZ člen 24, 24/1, 24/4, 37, 37/1, 100, 100/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1.

prekinitev izvršilnega postopka - smrt dolžnika - nadaljevanje izvršbe

Če stranka, ki ima pooblaščenca (ki mu je dana pravica, da opravlja

vsa pravdna dejanja), med izvršilnim postopkom umre, do prekinitve

postopka ne pride. Pooblaščenec opravlja še naprej svojo funkcijo kot

zastopnik dedičev umrle stranke. Povedano velja za procesno

nadaljevanje izvršbe in za procesni položaj stranke v postopku. Od

tega vprašanja je potrebno ločiti vprašanje pasivne legitimacije

novega dolžnika (dediča) v materialnopravnem smislu. Zato bo moralo

sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka, kljub temu, da do

prekinitve ni prišlo, odločiti o vstopu novega dolžnika v izvršbo s

posebnim sklepom z možnostjo ugovora novega dolžnika. Pravno

nasledstvo novega dolžnika (dediča) bo moralo biti izkazano z listino

iz 1. odstavka 24. člena ZIZ, v konkretnem primeru torej s sklepom o

dedovanju.

 

73.

VDS sklep Psp 319/2005

6.7.2005

UPRAVNI SPOR

VDS03715

ZDSS-1 člen 7, 7.

pristojnost - socialni spor - samozaposleni v kulturi - plačilo prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna

V sporu v zvezi s plačevanjem prispevkov za socialno varnost iz

državnega proračuna je odločilno, ali upravičenec izpolnjuje

pogoje iz 7. in 9. čl. Uredbe, da je vpisan v razvid

samozaposlenih v kulturi in da njegovo delo pomeni izjemen

kulturini prispevek ali da opravlja deficitarni poklic. Obveznost

plačila prispevkov ne temelji na zavarovalnem razmeru iz 7. čl.

ZDSS-1, niti ne gre za socialni prejemek, čeprav je dodatni (ne

pa temeljni) pogoj tudi premoženjski cezus. Ker niso izpolnjeni

kriteriji iz 7. čl. ZDSS-1, ne gre za socialni spor. Odločbo, ki

je predmet presoje, je izdal državni organ kot nosilec javnosti

pooblastil v skladu z zakonom o uresničevanju njenega interesa,

zato gre za upravni spor.

 

75.

VSL sodba IV Cp 1510/2005

6.7.2005

DRUŽINSKO PRAVO

VSL51320

ZZZDR člen 5a, 105, 5a, 105.

zunajzakonska skupnost

Ocena izvedencev je bila, da je očetov odnos do otroka

primernejši, toplejši, z izrazitim posluhom za otrokove

potrebe in koristi in da se to odraža tudi v čustveni

navezanosti dečka na očeta, kar je še posebej slikovito in

nazorno orisala izvedenka ob opisu srečanja s staršema in

otrokom. Kljub popolnoma jasnim in enotnim trem strokovnim

mnenjem je sodišče prve stopnje brez ustreznega strokovnega

znanja ocenilo, da bo za otroka koristneje, če ostane z

materjo. Pri tem je izpostavilo, da je mati stara petinštirideset let

in da je to njen edini otrok, navedlo pa je tudi, da je bila osnovna

težava na samem začetku sodelovanja med pravdnima strankama prav

očetova velika izražena želja po stikih, ki jih je mati takrat še

preprečevala. Namesto, da bi sodišče dejstvo, da si je oče želel

rednih stikov z otrokom, štelo očetu v dobro, dejstvo, da je mati te

stike preprečevala in zaostrovala odnose med njima, pa ocenilo s

stališča njene sposobnosti skrbeti in varovati otrokove koristi, je

vzrok za konflikt pripisalo očetovi želji, da vidi sina. Višje

sodišče ponovno poudarja, da imajo koristi otroka prednost pred

koristmi staršev in da ima pri odločitvi o tem, akteremu od staršev

zaupati otroka prednost tisti od staršev, ki je sposoben preseči

lastne interese in otroku zagotoviti varnost, toplino, čustveno

ravnotežje in stabilnost, kar je za otroka te starosti zelo pomembno,

kot sta poudarila izvedenca. Ob skladni oceni izvedencev, da je oče

bolj prožen glede vzgoje in zadovoljevanja otrokovih potreb, je

mogoče oceniti, da bo oče poskrbel za ustrezen odnos sina do matere

in tudi zagotovil redno vzdrževanje stikov med materjo in dečkom.

Zato je višje sodišče ob pravilni uporabi 5a. čl. ZZZDR, na podlagi

četrte točke 358. čl. Zakona o pravndem postopku ((Ur.l. RS št.

36/04, v nadaljevanju ZPP) spremenilo odločitev o varstvu in vzgoji

mld. G. tako, da je tožbvenemu zahtevku tožnika ugodilo in

ga je zaupalo v varstvo in vzgojo očetu.

 

77.

VSL sklep III Cp 1843/05

6.7.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL48554

ZIZ člen 56, 56.

ugovor po izteku roka - prenehanje terjatve

Hipoteka preneha z izbrisom iz zemljiške knjige (1. točka 154. člena

Stvarnopravnega zakonika). Izbris hipoteke se med drugim lahko

zahteva, če terjatev, zavarovana s hipoteko, preneha (2. točka 154.

člena SPZ). Vendar po določbi 56. člena ZIZ (Zakona o izvršbi in

zavarovanju) lahko dolžnik ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se

nanaša na samo terjatev, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe

oziroma po sklenitvi poravnave, vloži tudi po pravnomočnosti sklepa o

izvršbi vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni

mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Če bi dolžnica

dokazala, da je prišlo do prenehanja terjatve na podlagi zakona proti

družbi in družbenici, terjatev ne more živeti dalje proti zastavni

dolžnici. Pritožba utemeljeno opozarja na načelo akcesornosti, saj

zastavna pravica ne more biti sama sebi namen, temveč je njen namen

zavarovanje terjatev. Iz tega izhaja, da ni samostojna, temveč je

stranska (akcesorna) pravica, ki je v svojem obstoju vezana na obsoj

zavarovane terjatve. Z načelom akcesornosti je prežeto tudi

prenehanje zastavne pravice, če zavarovana terjatev preneha. Pri tem

prenehanje terjatve pomeni, da se izvršba ustavi, ne pomeni pa

izbrisa hipoteke, kar bi lahko dosegla dolžnica na ustrezen način v

pravdnem postopku. Prenehanje terjatve in izbris hipoteke sta tako po

določbah ZIZ kot SPZ dva različna pojma.

 

79.

VSL sodba II Cp 1775/2004

6.7.2005

stanovanjsko pravo

VSL50040

SZ člen 53, 53/1, 53/2, 53/3, 53/4, 59, 59/2, 53, 53/1, 53/2, 53/3, 53/4, 59, 59/2, 53, 53/1, 53/2, 53/3, 53/4, 59, 59/2.

stanovanjska najemna razmerja - odpoved najemne pogodbe - krivdni razlog - najemno razmerje

Tožena stranka v pravdi niti ni zatrjevala, da je o socialni stiski

obvestila center za socialno delo, pri centru pridobila potrdilo, da

zaradi socialne stiske ne zmore plačevati najemnine in stanovanjskih

stroškov, in da je potrdilo v 15 dneh od nastopa socialne stiske

predložila tožeči stranki kot lastniku stanovanja in občinskemu

organu, pristojnemu za stanovanjske zadeve. Že zato in upoštevaje

ugotovitev, da kljub opominu od februarja 2002 dalje ne plačuje

najemnine in stroškov, je tožbeni zahtevek na odpoved najemne pogodbe

in izpraznitev stanovanja utemeljen. Sodišče prve stopnje je tako po

nepotrebnem samo ugotavljalo, ali tožena stranka zaradi socialne

stiske ne zmore plačevati najemnine in stroškov.