• Najdi
  • <<
  • <
  • 4
  • od 5
  • >
  • >>
  • 61.
    VSL sklep I Cpg 307/2007
    7.7.2005
    PRAVO DRUŽB
    VSL07640
    Zpre člen 67, 67/2, 67, 67/2. ZGD-1 člen 318, 318/2, 318, 318/2.
    posebni revizor - postavitev posebnega revizorja
    Pritožbeno sodišče se v tem delu strinja s pritožnikom, da ni naloga sodišča v nepravdnem postopku, razčiščevati ekonomsko utemeljenost poslovne odločitve, ki naj bi bila predmet predlaganja revizije. Naloga sodišča je v tem delu zgolj ugotovitev, ali je predlagateljica izkazala, da obstoji vzrok za domnevo, da je v postopanju nasprotne udeleženke prišlo do nepoštenosti. Dejstvo odpisa tako visokih terjatev nasprotne udeleženke in od nje odvisne družbe po mnenju pritožbenega sodišča ustreza pojmu iz 2. odstavka 318. člena ZGD-1, to je pojmu vzroka za domnevo, da je prišlo do nepoštenosti v poslovanju nasprotnega udeleženca.

     
  • 62.
    VSL sodba in sklep I Cpg 365/2004
    7.7.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL06225
    ZOR člen 154, 154/1, 155, 189, 189/2, 200, 154, 154/1, 155, 189, 189/2, 200.
    škoda - izgubljeni dobiček - nepremoženjska škoda
    Višino škode iz naslova izgubljenega dobička je tožeča stranka

    opredelila z navedbo, da ima ob prodaji enega vozila 600.000,00 SIT

    zaslužka, ob desetih neprodanih vozilih pa naj bi bila zato

    prikrajšana za 6.000.000,00 SIT. Obstoj te škode, ki naj bi bil po

    trditvah tožeče stranke v vzročni zvezi z očitanimi kršitvami, je

    utemeljevala s trditvami, da se je prodaja vozil znamke C.V.

    zmanjšala v letu 1998 v razmerju do konkurenčnih vozil, kar se je

    nadaljevalo tudi v letih 1999 in 2000. Prodaja tega vozila pa naj bi

    bila tudi manjša od planiranih izhodišč v letih 1998, 1999 in 2000

    (trditve tožeče stranke po VI. točko, l. št. 25).

    Te trditve po presoji pritožbenega sodišča ne dajejo osnove za

    ugotavljanje, kaj je bil za tožečo stranko v trenutku očitanih

    kršitev "normalni tek stvari" pri prodaji spornih vozil. "Normalni

    tek stvari" v kontekstu 3. odst. 189. čl. ZOR je namreč poslovanje v

    takšnem obsegu, kot ga lahko predvidevamo glede na poslovanje v

    preteklih obdobjih (Nina Plavšak v Obligacijski zakonik s

    komentarjem, 2003, 1. knjiga, stran 950). Povedano drugače, pojem

    "normalni tek stvari" iz 3. odst. 189. čl. ZOR opredeljujejo pretekla

    dejstva iz poslovanja, za katerega tožeča stranka trdi, da je bilo

    prizadeto zaradi očitanih kršitev. Le na podlagi teh dejstev je moč

    sklepati tudi o obstoju vzročne zveze med očitanimi kršitvami in

    zatrjevanim izgubljenim dobičkom, ki je tudi predpostavka

    odškodninske obveznosti. Trditev o teh, preteklih dejstvih iz

    trgovanja s spornimi avtomobili, to je avtomobili C. V., ki so ji

    služili za izračun premožejske škode, pa tožeča stranka ni podala.

     
  • 63.
    VDS sklep Pdp 834/2005
    7.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03035
    ZPP člen 189, 189/1, 189/3, 189, 189/1, 189/3.
    litispendenca - tožba - obstoj pravde
    Pravda začne teči z vročitvijo tožbe toženi stranki (1. odstavek 189.

    člena ZPP) in ne že z vložitvijo tožbe. Zato je sodišče prve stopnje

    kasneje vloženo tožbo nepravilno zavrglo zaradi litispendence, saj je

    zmotno štelo, da že predhodno vložena tožba zadostuje za odločitev o

    zavrženju kasneje vložene tožbe (3. odstavek 189. člena ZPP). Takšna

    odločitev bi bila zakonita le, če bi bila predhodno vložena tožba

    toženi stranki vročena.

     
  • 64.
    VDS sodba Pdp 145/2005
    7.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03010
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88, 88/1, 88/1-2.
    odpoved delavca - bolezen delavca
    Dalj časa trajajoča bolniška odsotnost delavca z dela, tudi če

    delavec zaradi bolezni ne bo več sposoben opravljati dela na svojem

    delovnem mestu (saj zaradi zdravstvenih težav ne sme več prihajati v

    stik z moko), ne predstavlja razloga nesposobnosti po 2. alineji 1.

    odstavka 88. člena ZDR.

     
  • 65.
    VDS sklep Pdp 840/2005
    7.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03046
    ZPP člen 105a, 105a/1, 105a, 105a/1.
    oprostitev plačila - odgovor na tožbo - pravna oseba
    Pravno osebo lahko sodišče v sporih v zvezi z njeno dejavnostjo

    oprosti plačila sodnih taks, če ta nima sredstev za plačilo in jih

    tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti le za vloge,

    naštete v 1. odstavku 105a člena ZPP. Ker odgovor na tožbo v

    citiranem členu ni zajet, je sodišče pravilno zavrnilo predlog tožene

    stranke za oprostitev plačila sodbe takse za odgovor na tožbo.

     
  • 66.
    VDS sodba Pdp 1012/2004
    7.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03050
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/1, 88/1-1.
    odpoved - pogodba o zaposlitvi - pravni interes
    Delodajelec podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more enostransko

    preklicati. Potem, ko je delavec redno odpoved PZ iz poslovnega

    razloga že prejel, je za preklic odpovedi potrebna njegova

    privolitev, ne glede na to, ali delavec preklic odpovedi PZ prejne

    pred vložitvijo tožbe ali po tem, ko je tožbo že vložil.

    Ker enostranski preklic nima pravnih posledic in s preklicem odpovedi

    PZ ne oživi, ima delavec pravni interes za vložitev tožbe in mora

    sodišče odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka za ugotovitev

    nezakonitosti redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga.

     
  • 67.
    VDS sklep Pdp 895/2005
    7.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03036
    ZDR člen 85, 85/1, 85/3, 85, 85/1, 85/3.
    začasna odredba - krivdna odgovornost - zadržanje izvršitve sklepa delodajalca
    Pogoji za izdajo začasne odredbe zadržanja učinkovanja redne odpovedi

    PZ iz krivdnega razloga po 3. odstavku 85. člena ZDR niso podani,

    čeprav je sindikat odpovedi nasprotoval, saj delavec ni predhodno

    zahteval zadržanja učinkovanja prenehanja PZ zaradi odpovedi pri

    delodajalcu po 1. odstavku 85. člena ZDR.

     
  • 68.
    VSC sodba Cp 191/2004
    7.7.2005
    obligacijsko pravo
    VSC01164
    ZOR člen 85, 85/1, 87, 87/1, 148, 148/1, 85, 85/1, 87, 87/1, 148, 148/1.
    pogodba - prekoračitev pooblastil
    Čeprav je pogodbo o vplačilu are v imenu in za račun prodajalke podpisal posrednik, takšna pogodba zavezuje neposredno zastopano in drugo pogodbeno stranko. Slednja tako od posrednika, ki ni pogodbena stranka, ne more zahtevati njene razveljavitve, niti njene spremembe v smislu znižanja are ter posledično vrnitve (preveč) plačanega zneska.

     
  • 69.
    VSL sodba I Cpg 718/2003
    7.7.2005
    obligacijsko pravo
    VSL06206
    ZOR člen 468/1, 468/1.
    pogodba - izročitev stvari
    Predmet izpolnitve prodajne pogodbe je to, kar je dogovorjeno. V

    konkretnem primeru je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da

    tožena stranka ni postavila relevatnih trditev o tem, da naj bi se s

    tožečo stranko dogovorili, da se vročitev stvari šteje za opravljeno

    le z vročitvijo blaga toženi stranki skupaj z vročitvijo atestov.

    Prodajalec je dolžan kupcu vročiti stvar v brezhibnem stanju. Tožena

    stranka ni trdila, da blago ni bilo v brezhibnem stanju. Zato se

    tožena stranka proti zahtevku za plačilo blaga ne more uspešno

    upirati le s trditvami, da ob dobavi blaga niso bili vročeni tudi

    atesti.

     
  • 70.
    VDS sklep Psp 344/2005
    6.7.2005
    UPRAVNI SPOR
    VDS03697
    ZUS člen 1, 1/2. ZDSS-1 člen 7, 7/5, 7, 7/5.
    pristojnost - upravni spor - pravica do prispevkov za obvezno zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje
    Če se zahteva presojo zakonitosti dokončnega akta, s katerim je

    bilo odločeno, da tožnica nima več pravice do plačila prispevkov

    za obvezno zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje,

    gre za upravni spor. Skladno z 2. odstavkom 1. člena ZUS se v

    upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov,

    ki jih izdajo državni organi, organov lokalne skupnosti ali druge

    osebe, ki so nosilci javnih pooblastil. Ne gre za socialni spor

    po 5. alinei 7. člena ZDSS-1, ki določa, da je socialno sodišče

    pristojno odločati o pravici do socilanih prejemkov iz različnih

    naslovov, če je njihov namen reševati socialno varnost

    upravičenca in če je za priznanje pravice do takega prejemka

    odločlen premoženjsi cenzus. Ker je v tem sporu bistveno

    vprašanje, ali tožnica izpolnjuje pogoje za priznjanje statusa

    samostojnega kulturnega delavca, ki je pogoj, da se prispevki za

    obvezno zavarovanje plačjo s strani Ministrstva za kulturo, v

    kolikor je izpolnjen tudi premoženjski cenzus, ne gre za spor, ki

    bi temeljil na zavarovalnih razmerjih iz 7. člena ZDSS-1, zato ni

    podana pristojnost socilanega sodišča, ampak gre je za reševanje

    tega spora pristojno upravno sodišče.

     
  • 71.
    VSL sodba I Cp 1978/04
    6.7.2005
    stvarno pravo - obligacijsko pravo
    VSL50392
    ZST člen 4, 5, 4, 5.
    pridobitev lastninske pravice - ničnost pogodbe - vpis v zemljiško knjigo
    Določena nepremičnina lahko pridobi status grajenega javnega dobrega

    samo z izdajo odločbe pristojnega organa, ki pa v obravnavanem

    primeru ni bila nikoli izdana. Ker sporna nepremičnina statusa

    grajenega javnega dobrega ni pridobila (in posledično tudi v

    zemljiški knjigi ni bila vpisana kot javno dobro), je bil pravni

    promet s to nepremičino dopusten.

     
  • 72.
    VSL sodba II Cp 1523/2004
    6.7.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50043
    ZOR člen 178, 178/1, 178/2, 178, 178/1, 178/2. ZPP člen 215, 215. ZVCP-1 člen 41, 41/1, 41/2, 41/3.
    odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - dokazno breme - krivda
    Na tožeči stranki je bilo breme, da dokaže, da je toženec ravnal

    nedopustno, in ne obratno. V primerih vzajemno povzročenih škod

    pravilo o domnevani krivdi odpove. Izključno krivdo nasprotnika mora

    zatrjevati in dokazati stranka, ki se nanjo sklicuje.

     
  • 73.
    VSL sodba II Cp 2216/2005
    6.7.2005
    civilno procesno pravo - pravo intelektualne lastnine
    VSL50042
    ZOR člen 219, 219. ZASP člen 148, 157, 148, 157.
    male avtorske pravice
    Tudi dejstvo, da med pravdnima strankama ni bila sklenjena pogodba,

    ker je toženka ni podpisala, ne vpliva na obveznost tožene stranke,

    da plača avtorski honorar za predvajanje glasbenih del v njenem

    lokalu. Kot je bilo že navedeno, tožeča stranka nastopa kot zakonski

    zastopnik avtorjev s pooblastilom, da uveljavlja celovito sodno

    varstvo avtorskih pravic, ki pripadajo samim avtorjem, zato lahko

    uveljavlja vse tiste pravice, ki bi jih lahko uveljavljali avtorji

    sami. Kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic obsega tudi pobiranje

    in izterjavo avtorskih honorarjev in nadomestil za uporabo avtorskih

    del.

     
  • 74.
    VSL sodba II Cp 2132/2004
    6.7.2005
    zavarovalno pravo
    VSL50036
    ZOR člen 898, 898/2, 913, 913/3, 913/4, 898, 898/2, 913, 913/3, 913/4.
    zavarovalna pogodba - kasko zavarovanje - zavarovanje - prenehanje zavarovalne pogodbe
    Tudi pogodba o kasku zavarovanju, sklenjena za nedoločen čas, lahko

    preneha sporazumno. V takšnem primeru je neutemeljeno sklicevanje na

    določbe splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska, ki

    urejajo enostransko odpoved pogodbe in tudi sklicevanje na zakonske

    določbe, ki urejajo posledice neplačila zavarovalne premije.

     
  • 75.
    VSL sodba II Cp 820/2004
    6.7.2005
    civilno procesno pravo - stvarno pravo
    VSL50020
    ZTLR člen 24, 24.
    soglasje solastnikov - solastnina - vlaganja v solastnino
    Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da preostali solastniki niso

    dali soglasja, da tožnika pridobita z vlaganji v skupno solastno hišo

    večjega solastninskega deleža, je bilo treba tožbeni zahtevek

    zavrniti.

     
  • 76.
    VSL sklep IV Cp 2736/2005
    6.7.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51322
    ZZZDR člen 82č, 82č.
    preživljanje zakonca - preživnina - spremenjene razmere
    Med stroške za zadovoljevanje potreb preživninskega

    zavezanca nedvomno spadajo stroški hrane, obleke, obutve,

    režijski stroški (kot so stroški elektrike, vode, komunale,

    ogrevanja in telefona) ter stroški najemnine. Dejstvo, da je

    te njene stroške ob prvi določitvi preživnine še med

    trajanjem zakonske zveze kril bivši mož in mu je bila zato

    tudi določena nekoliko nižja preživnina, da pa teh stroškov

    sedaj ne krije več, ampak jih mora kriti sama toženka, je pravno

    odločilno dejstvo, do katerega bi se sodišče moralo opredeliti in ga

    upoštevati pri odločitvi o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

     
  • 77.
    VSL sodba IV Cp 1510/2005
    6.7.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51320
    ZZZDR člen 5a, 105, 5a, 105.
    zunajzakonska skupnost
    Ocena izvedencev je bila, da je očetov odnos do otroka

    primernejši, toplejši, z izrazitim posluhom za otrokove

    potrebe in koristi in da se to odraža tudi v čustveni

    navezanosti dečka na očeta, kar je še posebej slikovito in

    nazorno orisala izvedenka ob opisu srečanja s staršema in

    otrokom. Kljub popolnoma jasnim in enotnim trem strokovnim

    mnenjem je sodišče prve stopnje brez ustreznega strokovnega

    znanja ocenilo, da bo za otroka koristneje, če ostane z

    materjo. Pri tem je izpostavilo, da je mati stara petinštirideset let

    in da je to njen edini otrok, navedlo pa je tudi, da je bila osnovna

    težava na samem začetku sodelovanja med pravdnima strankama prav

    očetova velika izražena želja po stikih, ki jih je mati takrat še

    preprečevala. Namesto, da bi sodišče dejstvo, da si je oče želel

    rednih stikov z otrokom, štelo očetu v dobro, dejstvo, da je mati te

    stike preprečevala in zaostrovala odnose med njima, pa ocenilo s

    stališča njene sposobnosti skrbeti in varovati otrokove koristi, je

    vzrok za konflikt pripisalo očetovi želji, da vidi sina. Višje

    sodišče ponovno poudarja, da imajo koristi otroka prednost pred

    koristmi staršev in da ima pri odločitvi o tem, akteremu od staršev

    zaupati otroka prednost tisti od staršev, ki je sposoben preseči

    lastne interese in otroku zagotoviti varnost, toplino, čustveno

    ravnotežje in stabilnost, kar je za otroka te starosti zelo pomembno,

    kot sta poudarila izvedenca. Ob skladni oceni izvedencev, da je oče

    bolj prožen glede vzgoje in zadovoljevanja otrokovih potreb, je

    mogoče oceniti, da bo oče poskrbel za ustrezen odnos sina do matere

    in tudi zagotovil redno vzdrževanje stikov med materjo in dečkom.

    Zato je višje sodišče ob pravilni uporabi 5a. čl. ZZZDR, na podlagi

    četrte točke 358. čl. Zakona o pravndem postopku ((Ur.l. RS št.

    36/04, v nadaljevanju ZPP) spremenilo odločitev o varstvu in vzgoji

    mld. G. tako, da je tožbvenemu zahtevku tožnika ugodilo in

    ga je zaupalo v varstvo in vzgojo očetu.

     
  • 78.
    VSL sklep II Cp 1539/04
    6.7.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50990
    ZD člen 84, 84. ZDEN člen 81.
    dedovanje - ustna oporoka
    ODZ je določal, da je pravni naslov za posredno pridobitev lastninske

    pravice pogodba, odredba za primer smrti, sodniški izrek ali naredba

    zakona. Le za pridobitev lastninske pravice na podlagi pogodbe ali

    sodne odločbe pa je zahteval še nadaljnji pogoj, t. j. razpolagalni

    pravni posel, vknjižbo ali intabulacijo. To pomeni, da če se je

    lastninska pravica pridobila na podlagi zakona, vpis v zemljiško

    knjigo ni bil konstitutiven element za pridobitev lastninske pravice.

     
  • 79.
    VSL sklep R 748/2005
    6.7.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51336
    ZPP člen 32, 481, 481/1, 481/2, 32, 481, 481/1, 481/2.
    spor o stvarni pristojnosti - najemno razmerje - gospodarski spor
    Za odločanje v sporu iz najemnega razmerja, kadar sta

    stranki spora osebi iz 1. ali 2. točke 1. odstavka 481.

    člena ZPP, je ne glede na vrednost spornega predmeta,

    stvarno pristojno okrožno sodišče.

     
  • 80.
    VSL sklep III Cp 1843/05
    6.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48554
    ZIZ člen 56, 56.
    ugovor po izteku roka - prenehanje terjatve
    Hipoteka preneha z izbrisom iz zemljiške knjige (1. točka 154. člena

    Stvarnopravnega zakonika). Izbris hipoteke se med drugim lahko

    zahteva, če terjatev, zavarovana s hipoteko, preneha (2. točka 154.

    člena SPZ). Vendar po določbi 56. člena ZIZ (Zakona o izvršbi in

    zavarovanju) lahko dolžnik ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se

    nanaša na samo terjatev, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe

    oziroma po sklenitvi poravnave, vloži tudi po pravnomočnosti sklepa o

    izvršbi vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni

    mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Če bi dolžnica

    dokazala, da je prišlo do prenehanja terjatve na podlagi zakona proti

    družbi in družbenici, terjatev ne more živeti dalje proti zastavni

    dolžnici. Pritožba utemeljeno opozarja na načelo akcesornosti, saj

    zastavna pravica ne more biti sama sebi namen, temveč je njen namen

    zavarovanje terjatev. Iz tega izhaja, da ni samostojna, temveč je

    stranska (akcesorna) pravica, ki je v svojem obstoju vezana na obsoj

    zavarovane terjatve. Z načelom akcesornosti je prežeto tudi

    prenehanje zastavne pravice, če zavarovana terjatev preneha. Pri tem

    prenehanje terjatve pomeni, da se izvršba ustavi, ne pomeni pa

    izbrisa hipoteke, kar bi lahko dosegla dolžnica na ustrezen način v

    pravdnem postopku. Prenehanje terjatve in izbris hipoteke sta tako po

    določbah ZIZ kot SPZ dva različna pojma.

     
  • <<
  • <
  • 4
  • od 5
  • >
  • >>