PZ člen 207, 207/3, 208, 208/6, 219, 221, 221/1, 221/2, 316, 316/1, 317, 317/1-2, 349, 349/1, 351, 351/2. SPZ člen 10, 23, 49, 64. ZZK-1 člen 7, 8.
razpolagalni pravni posel - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - pomorsko pravo - razpolagalna nesposobnost - pravno poslovna pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica na čolnu - vpis čolna v vpisnik morskih čolnov - vpis lastninske pravice - pogoji za vpis v register - dobrovernost kupca ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga - pravnoposlovni prenos lastninske pravice - načelo zaupanja v ladijski register
Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini od nelastnika ni treba ugotavljati pridobiteljeve dobre vere ob vložitvi predloga za vknjižbo. Zadošča dobra vera ob prenosu pravice z enega subjekta na drugega s pravnim poslom, to je ob sklenitvi razpolagalnega pravnega posla.
Vpis v zemljiško knjigo še zmeraj ostaja nujen pogoj za pridobitev lastninske pravice. Posledica učinkov načela zaupanja v zemljiško knjigo pa je, da je vknjižba veljavna, čeprav je predlagatelj vknjižbe pridobil lastninsko pravico od nelastnika, pod pogojem, da je bil ob sklenitvi razpolagalnega pravnega posla v dobri veri.
Za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice na čolnih se poleg sklenitve zavezovalnega pravnega posla, ki mora biti v pisni obliki (prvi in drugi odstavek 221. člen PZ), zahteva še izrecna izjava tistega, čigar pravica se prenaša na koga drugega, da dovoljuje vknjižbo (2. točka prvega odstavka 317. člena PZ). Izjava pomeni razpolagalni pravni posel, s katerim imetnik pravice s to pravico razpolaga (intabulacijska klavzula). Pri tem morajo biti podpisi tistih, čigar pravica se prenaša notarsko overjeni (prvi odstavek 316. člena PZ). Poleg tega je predpisan dodaten konstitutiven pogoj, ki mora biti izpolnjen, da se prenese lastninska pravica na čolnu - vpis v ladijski register (prvi odstavek 221. člena PZ).
Lastninsko pravico od nelastnika je mogoče pridobiti že na podlagi pravila o zaupanju v ladijski register in neodvisno od izpolnitve pogojev iz 64. člena SPZ.
Tudi za pridobitev lastninske pravice na čolnu od nelastnika zadošča dobrovernost v pravnem prometu, tj. ob sklenitvi razpolagalnega pravnega posla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POMORSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00070997
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. PZ člen 207, 207/3, 208, 221.
predlog za dopustitev revizije - vpis čolna v vpisnik morskih čolnov - vpis lastninske pravice - pogoji za vpis v register - dobrovernost kupca - načelo zaupanja v podatke v sodnem registru - poizvedovalna (raziskovalna) dolžnost - izbrisna tožba - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno naziranje sodišča, da bi moral biti drugi toženec v dobri veri tudi ob vložitvi predloga za vpis lastništva v register.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - POMORSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR - VARSTVO KONKURENCE
VS00067311
URS člen 74, 74/2, 74/3. PZ člen 43, 43/1, 43/1-4, 43/2, 44, 44/2, 47, 47/1, 47/2. ZUS-1 člen 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-5. ZPOmK-1 člen 64, 64/1, 64/2, 65, 65/1, 66, 66/1, 66/2. Uredba o obliki in načinu izvajanja gospodarske javne službe pomorske pilotaže (2020) člen 2, 3, 4, 14.
upravni spor - omejevalna ravnanja - sodno varstvo v primerih omejevanja trga z oblastnimi akti in dejanji - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Upoštevaje vsebino drugega odstavka 66. člena ZPOmK-1, se ne sproži potreba po (subsidiarnem) sodnem varstvu, ki se po prvem odstavku 4. člena ZUS-1 zagotavlja (le) za primer, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo zoper posamične akte in dejanja, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine.
Posamični oblastni akti ali dejanja, ki so lahko predmet preizkusa v upravnem sporu po drugem odstavku 66. člena ZPOmK-1, morajo pomeniti za določeno podjetje oviranje ali preprečevanje uresničevanja prostega nastopanja na trgu.
Sklep Vlade o izbiri izvajalca javne službe, ki se zagotavlja v obliki javnega podjetja, nima učinka oblastnega omejevanja nastopanja podjetij na trgu, opredeljenega v drugem odstavku 64. člena ZPomK-1.
Oblastni dejanji Vlade nista sklenitev in izvrševanje pogodbe. Vlada z navedenimi dejanji ni oblastno odločala o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika.
Tožnica v tožbi ni naslovila zahtevkov zoper veljavnost Pogodbe, temveč zoper dejanje sklenitve in izvrševanja Pogodbe z očitkom njunega nedopustnega oblastnega omejujočega učinka na njeno prosto nastopanje na trgu. Za presojo o tem je stvarno pristojno upravno (in ne pravdno) sodišče (11. člen ZUS-1), ki odloča v upravnem sporu, kot to določa drugi odstavek 66. člena ZPOmK-1.
Iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-66/20 z dne 6. 4. 2023 izhaja, da je tožnica imela dostop do sodnega preizkusa zanjo neposredno omejujočih določb predpisa pred Ustavnim sodiščem; to je postopek, na katerega napotuje prvi odstavek 65. člena ZPOmK-1.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 35, 35/2, 78, 78/2, 266, 266/1. ZS člen 101, 101/2, 101/2-5, 103, 103/1.
spor o pristojnosti - predlog za izdajo začasne odredbe - izključna krajevna pristojnost - pomorsko pravo - začasno zavarovanje premoženjskega zahtevka - neizpolnitev pogodbene obveznosti - nakup plovila
Po prvem odstavku 103. člena ZS je okrožno sodišče, katerega sodno območje obsega tudi teritorialno morje Republike Slovenije, poleg zadev iz 101. člena tega zakona pristojno za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji v vseh sporih, ki se nanašajo na ladje in plovbo po morju ter sporih, v katerih se uporablja pomorsko pravo, v sporih glede izkoriščanja morja in morskega dna. Pristojnost sodišča se določa po tem, katero sodišče je pristojno (ali bi bilo pristojno) za odločanje o tožbenem zahtevku (pri čemer izjeme od tega prvi odstavek 103. člena ZS ne predpisuje). Razlaga navedene določbe, po kateri bi bilo Okrožno sodišče v Kopru pristojno vselej, ko se predmet katerekoli pogodbe, iz katere izvira spor, nanaša na plovilo, bi bila preširoka in ne bi bila v skladu z naravo izključne pristojnosti določenega sodišča v državi. Ta pristojnost je namreč izjema od zakonskih določb, ki urejajo pristojnost sodišč v državi, izjeme pa se razlagajo ozko.
ZKP člen 372, 372/1-1. KZ-1 člen 325, 325/1, 325/3. PZ člen 3.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – ogrožanje posebnih vrst javnega prometa – povzročitev smrti iz malomarnosti – ladijski promet – jezikovna metoda
Zakonski znak „ladijski promet“ KZ ne opredeljuje, z uporabo jezikovne metode razlage, pa je to lahko le promet z ladjami, to je plovil, ki merijo v dolžino 24 ali več metrov.
ZKP člen 372, 372-4. KZ-1 člen 325, 325/1. PZ člen 3.
kršitev kazenskega zakona – zakonski znaki kaznivega dejanja - pravna opredelitev - ogrožanje posebnih vrst javnega prometa – ladijski promet
Pojem
ladijski promet ni
izrecno definiran niti v Pomorskem zakoniku, niti v KZ-1, vendar na podlagi jezikovne razlage
lahko predstavlja le promet z ladjami. S tem je zakonodajalec zarisal polje kaznivosti 325. člena KZ-1, in sicer tako, da v njegov okvir sodi protipredpisna plovba ladij, ne pa tudi plovba čolnov in drugih manjših plovil.
Ladjar je od prevzema do izročitve odgovoren za vsako poškodbo tovora, ki ga je sprejel za prevoz (domneva ladjarjeve odgovornosti). Odgovornosti za škodo se lahko razbremeni, če dokaže, da je škoda nastala zaradi skrite napake tovora. Navedeno pomeni, da je trditveno in dokazno breme razbremenitve odškodninske odgovornosti na ladjarju.
CZ člen 57, 57/1. ZObr člen 77, 77/1. PZ člen 659, 659/1, 662, 663. ZPP Člen 339, 339/2-14.
povrnitev škode - pomorska agencija – pristaniški agent – ladijski prevoz orožja - zaplemba orožja v carinskem postopku
Po določbi prvega odstavka 659. člena PZ se s pogodbo o pomorski agenciji pomorski agent zaveže, da bo na podlagi splošnega ali posebnega pooblastila v imenu in za račun naročitelja opravljal pomorske agencijske posle, naročitelj pa, da bo agentu povrnil stroške in plačal nagrado. Tožena stranka je bila očitno tako imenovani pristaniški agent. Ta se ukvarja s posli, ki se nanašajo na prihod, bivanje ladje v pristanišču in njen odhod. Pri tem zastopa ladjarja in mu pomaga pri komercialnih poslih, postopkih pred državnimi organi in drugih opravilih, pri katerih je treba poznati lokalne razmere.
Revizija se dopusti o vprašanju, glede katerih vzrokov za nastanek poškodbe blaga se lahko ladjar razbremeni odgovornosti v okviru določb 537. člena in 8. točke prvega odstavka 540. člena Pomorskega zakonika.
Tožena stranka (ladjar) ob prevzemu vina za prevoz v nakladnice ni vpisala nobenih pripomb, ampak so vse vsebovale klavzulo „vkrcano brez pripomb“, zato se po določbi prvega odstavka 513. člena ZPNP šteje, da je prevzela tovor tako, kot je navedeno v nakladnici, torej brez napak. Glede na določbo 550. člena ZPNP, po kateri je ladjar odgovoren za vsako poškodbo tovora, ki ga je sprejel za prevoz, je jasno, da se svoji odškodninski odgovornosti do prejemnika vina, za katero je bilo ob izročitvi ugotovljeno, da je onesnaženo, v tem primeru ne more izogniti.
zavarovalna pogodba - požar na plovilu - izračun zavarovalnine - totalna škoda - delna škoda
Sodišči prve in druge stopnje nista zmotno uporabili materialnega prava, ker nista upoštevali prvega odstavka 706. člena PZ, saj ni bilo ugotovljeno, da bi stroški za popravilo poškodovane motorne jahte presegali njeno dogovorjeno oziroma dejansko vrednost.
zavarovalna pogodba – zavarovanje jadrnice – izključitev odgovornosti - sposobnost za plovbo – skrbnost - angleško pravo
Revizijsko sodišče ni soglašalo s stališčem pritožbenega sodišča, da naj bi bilo zavarovanje izključeno po 39. členu Marine Insurance Act (Warranty of seaworthiness of ship) zato, ker jadrnica v trenutku nastanka škode ni bila sposobna za plovbo. Z navedeno določbo zakona predvsem ni predpisano, da mora biti ladja ves čas zavarovanja sposobna za plovbo. Za primer zavarovanja za določeno plovbo (voyage policy), v obravnavanem primeru za določeno regato, namreč predpisuje, da je v taki polici vključeno zagotovilo (jamstvo, warranty) zavarovanca da bo ladja na začetku poti sposobna za plovbo. Tega, da zavarovana jadrnica na začetku regate ne bi bila sposobna za plovbo, pa sploh nihče ni zatrjeval.
ZPP člen 483, 483-1, 490. ZPNP člen127, 618, 619, 689.
gospodarski spor - objektivni kriterij - plovbno pravo - zavarovanje odgovornosti ladjarja - prevoz potnika - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
V tej zadevi sporna vprašanja o odgovornosti ladjarja in zavarovanju te odgovornosti za smrt ali telesno poškodbo potnika in tudi za smrt ali telesno poškodbo člana posadke ureja plovbno pravo. Tožnikova poškodba ni v pravno relevantni zvezi z njegovim prevozom na zavarovanem plovilu in zato ne gre za izjemo iz prve točke 483. člena ZPP. Mejni znesek za dovoljenost revizije v gospodarskem sporu je 5.000.000 SIT.
Blago je bilo naročeno za potrebe ladje, da se opravi potovanje. Kapitan je pri tem ravnal kot ladjarjev zastopnik po prvem odstavku 129. člena ZPNP, navedene okoliščine pa kažejo na to, da je na temelju kapitanovega ravnanja nastala obveznost za ladjarja po 378. členu ZPNP.
Zakon o pomorski in notranji plovbi loči "postanek", "podaljšani postanek" in "izredni podaljšani postanek" ladje. Ladjarju gre posebno plačilo za podaljšani postanek in izredni podaljšani postanek, ne pa tudi za postanek. Plačilo zanj je vključeno v voznino.