Odškodninski zahtevek temelji na nezakonitem ravnanju upravnega organa v upravnem postopku. O pravilnosti in nepravilnosti odločitve upravnega organa tečejo upravni spor, zato je smotrna prekinitev pravde do odločitve o upravni zadevi v upravnem sporu.
ZRPJZ člen 19, 19. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije člen 79.
kolektivna pogodba
19. člen Zakona o razmerjih plač v javnih zavodih določa, da zaposlenim v javnih zavodih pripadajo dodatki, določeni s kolektivno pogodbo, z zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom. Ta določba ni podlaga, da lahko tožena stranka - splošna bolnišnica - sprejme splošni akt, ki podrobneje ureja dodatek, določen s kolektivno pogodbo (dodatek zaradi izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju - 79. člen Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije). Na podlagi določb zakona se lahko izda le podzakonski predpis, na podlagi kolektivne pogodbe pa predpis ne more biti izdan. Tak pravilnik, kot splošni akt, bi moral biti sprejet na način in od subjektov, kot se sprejema kolektivna pogodba.
Delavcu, ki mu je prenehalo delovno razmerje zaradi začetka stečajnega postopka na podlagi 106. člena ZPPSL po uveljavitvi novele ZJSRS (Uradni list RS, št. 53/99, tj. po 3.7.1999), pripada odpravnina kot trajno presežnemu delavcu po 3. odst. 36.f. člena ZDR.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičena odsotnost z dela - bolniški stalež
Tožnik - delavec mora dokazati, da ni bil seznanjem z zaključkom bolniškega staleža in da je bil opravičeno odsoten z dela, ne pa tožena stranka - delodajalec. Tožena stranka je namreč že izkazala, da je bil tožnik, kar je sicer med strankama nesporno, odsoten z dela od 23.1.1999 dalje in tudi, da mu zdravniška komisija prve stopnje po tem datumu ni odobrila bolniškega staleža.
ZVGLD člen 72, 75, 75/2, 75/4, 72, 75, 75/2, 75/4.
škoda - procesna predpostavka za tožbo - pristojni organ - zavrženje tožbe
Sodišče v skladu z določbo specialnega zakona tožbo za povrnitev škode, povzročene po divjadi, zavrže, če oškodovanec predhodno ne vloži prijave škode pri pristojnem občinskem upravnemm organu.
Ker je po vložitvi pritožbe dolžnika prišlo do pravnomočne ustavitve izvršilnega postopka, dolžnik za pritožbo nima več pravnega interesa, saj je v postopku v celoti uspel in s predmetno pritožbo zase ne bi mogel doseči večje pravne koristi od tiste, ki jo je dosegel s sklepom o ustavitvi postopka.
Ker sodišče odloča o vpisu po stanju vložitve predloga za vpis, mora biti predlogu za vpis predložena listina predpisana po določbah zakona, ki je veljal v času vložitve predloga.
Če zapustnik z oporočnim razpolaganjem in z darili med živimi prekorači vrednost razpoložljivega dela zapuščine, gre po zakonu za prikrajšanje nujnega deleža (1. in 2. odstavek 34. člena ZD). Prikrajšanje nujnega deleža se na zahtevo nujnega dediča odpravi z zmanjšanjem ali odpravo oporočnih razpolaganj (redukcija oporočnih razpolaganj), če se prikrajšanje na ta način ne da odpraviti, pride do vračanja daril (restitucija daril, 35. člen ZD) po predpisanem vrstnem redu in načinu (35., 36., 37., 38. člen ZD). Zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril mora zahtevati nujni dedič v zapuščinskem postopku. Če dejanska podlaga njegovega zahtevka ni sporna, odloči o njegovi zahtevi zapuščinsko sodišče. Če pa je dejanska podlaga sporna, se odloča o tem v pravdi (napotitev zapuščinskega sodišča). Če torej ne gre za spor o dejstvih, lahko zapuščinsko sodišče samo odloči o zmanjšanju oporočnih razpolaganj, o vrnitvi daril pa le, če so obdarjenci udeleženci zapuščinskega postopka in zahtevo izrecno priznajo. V nasprotnem primeru lahko uveljavlja nujni dedič zahtevek za vrnitev daril le v pravdi.
V tej zadevi je predlagatelj predlog za delitev skupnega premoženja enostransko umaknil, zato je krivdno povzročil nasprotni udeležnki stroške postopka. Stroškov nasprotne udeleženke pa ni dolžan povrniti, ker jih tu niti med postopkom niti v 15 dneh po prejemu sklepa o umiku ni priglasila.
ZZZDR člen 119, 178, 182, 185, 192, 198, 119, 178, 182, 185, 192, 198. ZPP člen 273, 274, 273, 274.
aktivna legitimacija - skrbništvo
Center za socialno delo nima niti aktivne procesne legitimacije niti aktivne materialnopravne legitimacije, da v svojem imenu s tožbo zahteva neko izpolnitev v korist mladoletnega otroka.
Izgubljeno preživljanje v obliki rente se prisodi po primerjavi sredstev, ki jih je pokojni namenjal obema tožnicama za njuno preživljanje in mesečnih dohodkov, ki jih tožnici prejemata v obliki pokojnine in varstvenega dodatka.
ZOR člen 414, 414. ZPP člen 2, 2/1, 191, 195, 314, 2, 2/1, 191, 195, 314.
sosporništvo - dolžnik - meje zahtevka - delna sodba
Ker solidarni dolžniki niso enotna pravdna stranka, je vsak od njih kot sospornik v pravdi samostojna stranka (195. čl. ZPP) in je spor mogoče rešiti za vsakega sospornika različno in izdati različne odločbe. To pa pomeni, da je v primeru, če je tožbeni zahtevek zrel za končno odločitev glede nekaterih od dolžnikov mogoče v tem delu izdati delno sodbo (314. čl. ZPP). Primerjava tožbenega predloga in izdane sodbe pokaže, da je beseda "solidarno" plačilo iz tožbenega predloga zamenjana v "nerazdelno" plačilo. Glede na avstrijsko pravo, ki je bilo pri nas v uporabi, izraz nerazdelno pomeni solidarno (prim. pragrafe 891 do 896 ODZ, ki urejajo korealne - solidarne obveznosti). Sodišče prve stopnje je torej odločilo v skladu s tožbenim zahtevkom, saj je tožencema naložilo prav solidarno plačilo upnikove terjatve.
ZPP člen 337, 337/1, 499, 499/3, 337, 337/1, 499, 499/3.
nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Pritožnik ne sme navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, razen če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predlagati na prvem naroku za glavno obravnavo po uveljavitvi zakona.
Vsebino predpostavke "upravičeni vzrok", ugotavlja sodišče v vsakem konkretnem primeru po pravilih o razlagi pravnih standardov. Sodna praksa in pravna teorija sta pri tem izoblikovali naslednje merilo: upravičen vzrok je lahko vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko predstavlja oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje; vzrok bo upravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma, če se lahko pripiše slučaju, ki se je pripetil stranki.
ZIZ člen 289, 289. ZPP člen 343, 343/1, 343/3, 343, 343/1, 343/3.
izvršitelj - predujem - pravni interes za pritožbo
Dolžnik za pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje o založitvi predujma za stroške izvršitelja nima pravnega interesa, saj tak sklep, ki založitev predujma nalaga upniku, zanj ni neugoden.
odgovornost za pravne napake - prodaja tuje stvari
Prodaja tuje stvari ni neveljavna. Kupec, ki stvar obdrži, lahko uveljavlja jamčevanje za pravne napake. Če prodajalec ne ravna po kupčevi zahtevi iz 509. člena ZOR in kdo kupcu stvar vzame, je pogodba razdrta po samem zakonu.
ZVD člen 44, 44/5, 44, 44/5. ZZVZZ člen 87, 87/1, 91, 87, 87/1, 91.
regresna pravica
V regresnem razmerju med Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (tožečo stranko) in delodajalcem (toženo stranko) je pomembno le, kakšna škoda je nastala in ali jo je pripisati pomanjkanju ustreznih ukrepov varstva pri delu.