izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pogoj - subjektivni element - objektivni element izpodbojnosti - domneva
Neobičajen način plačila le vzpostavlja domnevo obstoja subjektivnega elementa izpodbojnosti - to je vednosti o sopogodbenikovem slabem ekonomsko-finančnem stanju kot enem od pogojev izpodbijanja. Četudi je domneva subjektivnega elementa podana, lahko toženec še vedno dokazuje, da subjektivni element ni podan (naprimer, da ni šlo za neobičajen način poplačila, kot ugotavlja sodišče v tem primeru), s čimer pa toženec de facto dokazuje, da ni vedel za slabo finančno stanje stečajnega dolžnika. V obravnavanem primeru pa toženec sam navajal, da je že ob sklenitvi pogodbe vedel za sopogodbenikovo nesolventnost, zato subjektivnega elementa (in torej tudi neobičajne izpolnitve kot domneve obstoja subjektivnega elementa) niti ni treba še drugače dokazovati.
ZPP (1977) člen 353, 353/1, 368, 353, 353/1, 368. ZDR člen 35, 103. ZDSS člen 14, 22, 22/2, 14, 22, 22/2.
prenehanje delovnega razmerja - družba z enim družbenikom - družba z omejeno odgovornostjo - pristojni organ
V enoosebni družbi, v kateri je edini lastnik hkrati direktor družbe, je le-ta tudi organ upravljanja in je zato kot tak pristojen za sprejem programa trajno presežnih delavcev po 35. členu ZDR.
Odškodninski zahtevek temelji na nezakonitem ravnanju upravnega organa v upravnem postopku. O pravilnosti in nepravilnosti odločitve upravnega organa tečejo upravni spor, zato je smotrna prekinitev pravde do odločitve o upravni zadevi v upravnem sporu.
ZGD člen 449. ZDR člen 57, 57/1. SKPGd-97 člen 3, 3/2, 28, 51.
družba z omejeno odgovornostjo - pristojnost direktorja za odločanje o prenehanju delovnega razmerja
Brez izrecnih določb v pogodbi o ustanovitvi d.o.o. o določitvi pristojnosti med dvema direktorjema d.o.o. v notranjem razmerju med njima, ne more le en direktor družbe, brez soglasja drugega, zakonito izdati sklepa o prenehanju delovnega razmerja drugemu direktorju.
ZPP člen 337, 337/1, 499, 499/3, 337, 337/1, 499, 499/3.
nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Pritožnik ne sme navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, razen če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predlagati na prvem naroku za glavno obravnavo po uveljavitvi zakona.
ZVD člen 44, 44/5, 44, 44/5. ZZVZZ člen 87, 87/1, 91, 87, 87/1, 91.
regresna pravica
V regresnem razmerju med Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (tožečo stranko) in delodajalcem (toženo stranko) je pomembno le, kakšna škoda je nastala in ali jo je pripisati pomanjkanju ustreznih ukrepov varstva pri delu.
ZVGLD člen 72, 75, 75/2, 75/4, 72, 75, 75/2, 75/4.
škoda - procesna predpostavka za tožbo - pristojni organ - zavrženje tožbe
Sodišče v skladu z določbo specialnega zakona tožbo za povrnitev škode, povzročene po divjadi, zavrže, če oškodovanec predhodno ne vloži prijave škode pri pristojnem občinskem upravnemm organu.
ugovor zoper sklep o izvršbi - rok za ugovor - obrazložen ugovor - pravica do nadomestila preživnine
Dolžnik mora na sklep o izvršbi ugovarjati v 8 dneh in v ugovoru navesti vsa dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlagati dokaze. Kasnejših navedb sodišče ne upošteva.
Otrok pridobi pravico do nadomestila preživnine od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka, njegove terjatve proti preživninskemu zavezancu pa do višine po zakonu zagotovljenih pravic preidejo na sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic.
Tožena stranka izrecno zanikala, da je prišlo do zamenjave korita. S tem je zatrjevala negativno dejstvo, ki ga ni mogoče dokazovati. Zato je dokazno breme na tisti stranki, ki zatrjuje nasprotno, torej pozitivno dejstvo.
ZZZDR člen 119, 178, 182, 185, 192, 198, 119, 178, 182, 185, 192, 198. ZPP člen 273, 274, 273, 274.
aktivna legitimacija - skrbništvo
Center za socialno delo nima niti aktivne procesne legitimacije niti aktivne materialnopravne legitimacije, da v svojem imenu s tožbo zahteva neko izpolnitev v korist mladoletnega otroka.
Ker je po vložitvi pritožbe dolžnika prišlo do pravnomočne ustavitve izvršilnega postopka, dolžnik za pritožbo nima več pravnega interesa, saj je v postopku v celoti uspel in s predmetno pritožbo zase ne bi mogel doseči večje pravne koristi od tiste, ki jo je dosegel s sklepom o ustavitvi postopka.
Načine pridobitve (so)lastninske pravice določa ZTLR, med katerimi pa ni adaptacije oziroma izboljšave stvari. Soglasje lastnika za adaptacijo njegovega stanovanja in vedenje lastnika za izvajanje adaptacije ne more vplivati na lastninskopravno razmerje - da bi se spremenilo to, bi bila potrebna pogodba med lastnikom in izvajalcem adaptacije o pridobitvi določenega solastniškega deleža izvajalca adaptacije na stanovanju.
Vsebino predpostavke "upravičeni vzrok", ugotavlja sodišče v vsakem konkretnem primeru po pravilih o razlagi pravnih standardov. Sodna praksa in pravna teorija sta pri tem izoblikovali naslednje merilo: upravičen vzrok je lahko vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko predstavlja oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje; vzrok bo upravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma, če se lahko pripiše slučaju, ki se je pripetil stranki.
Izgubljeno preživljanje v obliki rente se prisodi po primerjavi sredstev, ki jih je pokojni namenjal obema tožnicama za njuno preživljanje in mesečnih dohodkov, ki jih tožnici prejemata v obliki pokojnine in varstvenega dodatka.
ZIZ člen 289, 289. ZPP člen 343, 343/1, 343/3, 343, 343/1, 343/3.
izvršitelj - predujem - pravni interes za pritožbo
Dolžnik za pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje o založitvi predujma za stroške izvršitelja nima pravnega interesa, saj tak sklep, ki založitev predujma nalaga upniku, zanj ni neugoden.
Če zapustnik z oporočnim razpolaganjem in z darili med živimi prekorači vrednost razpoložljivega dela zapuščine, gre po zakonu za prikrajšanje nujnega deleža (1. in 2. odstavek 34. člena ZD). Prikrajšanje nujnega deleža se na zahtevo nujnega dediča odpravi z zmanjšanjem ali odpravo oporočnih razpolaganj (redukcija oporočnih razpolaganj), če se prikrajšanje na ta način ne da odpraviti, pride do vračanja daril (restitucija daril, 35. člen ZD) po predpisanem vrstnem redu in načinu (35., 36., 37., 38. člen ZD). Zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril mora zahtevati nujni dedič v zapuščinskem postopku. Če dejanska podlaga njegovega zahtevka ni sporna, odloči o njegovi zahtevi zapuščinsko sodišče. Če pa je dejanska podlaga sporna, se odloča o tem v pravdi (napotitev zapuščinskega sodišča). Če torej ne gre za spor o dejstvih, lahko zapuščinsko sodišče samo odloči o zmanjšanju oporočnih razpolaganj, o vrnitvi daril pa le, če so obdarjenci udeleženci zapuščinskega postopka in zahtevo izrecno priznajo. V nasprotnem primeru lahko uveljavlja nujni dedič zahtevek za vrnitev daril le v pravdi.
Odpis zemljišč (parcel), ki so bila pred uveljavitvijo zakona uporabljena za ceste, in njihov vpis v vložek, v katerem je vpisan ta objekt kot javno dobro, se dovoli ne glede na njihovo vrednost na podlagi katastrskih listin; tako torej brez predložitve listin, ki jih zakon sicer predpisuje za vknjižbo lastninske pravice. Takšen odpis pa ni ovira za uveljavljanje odškodnine.