Da bi imetnik vendarle imel posestno varstvo, bi moral dokazati, da je v takšnem ekonomskem razmerju do te stvari, ki se na zunaj manifestira kot dejanskost ene od oblik uporabe. Ta mora biti taka, da ima od nje določene koristi in da je zaradi ohranitve takšnega svojega položaja upravičen do posestnega varstva. Zakon nudi posestno varstvo vsaki zadnji posesti (1. odstavek 78. člena ZTLR), ne glede na to, koliko časa je trajala.
Sodišče prve stopnje je obtožencu v izrečeno zaporno kazen vštelo izrečeno denarno kazen po odločbi sodnika za prekrške, v izrečeno stransko kazen pa z isto odločbo izrečen varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila. Ker iz podatkov spisa ni razvidno, da bi bil obtožencu izrečen varstveni ukrep tudi izvršen, je sodišče prve stopnje z odločitvijo o vštetju kazni in varstvenega ukrepa po določbi 49. člena KZ, prekršilo kazenski zakon.
ZD člen 136, 136/1, 221, 221/1, 136, 136/1, 221, 221/1.
dodatni sklep o dedovanju - pozneje najdeno premoženje
Pozneje najdeno premoženje je zapuščinsko sodišče razdelilo zakonitim dedičem enako kot v prvem sklepu o dedovanju. Pritožnika sta v prvem postopku že sprejela dediščino in ker delna odpoved dediščini ni mogoča, ne moreta nasprotovati dedovanju preostalega dela zapuščine.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem zemljišču - družbena pogodba
Pri prezidavah, dozidavah, nadzidavah ali adaptacijah obstoječega objekta je mogoče govoriti o novi stvari v smislu pravnega pravila paragrafa 418 ODZ le takrat, ko gre za nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe, ali ko gre za spremenjeno identiteto zgradbe. Ker v obravnavani zadevi ne gre za takšno situacijo, bi bil drugačen zaključek o lastništvu še spornih nepremičnin mogoč le, če bi tožnika dokazala obstoj ustreznega dogovora z lastnikoma zemljišča, česar pa za prvotno toženko, na katere solastninski delež želita poseči z obravnavano tožbo, nista niti zatrjevala. Zato je treba glede lastništva objektov, ki spadajo k hiši, uporabiti pravno pravilo superficies solo cedit (stvar, ki je trajno spojena z zemljiščem, pripade zemljišču) iz paragrafa 297 ODZ.
Ker je upnik izkazal pravnomočni sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine proti podjetju, katerega ustanovitelj je dolžnik, družba pa je bila izbrisana po 35. čl. ZFPP, je dokazal prehod obveznosti po 24. čl. ZIZ. Dolžnik po 580. čl. ZGD odgovarja za obveznosti družbe.
izvršba na premičnine - obvestilo o rubežu - brezuspešen poskus rubeža - ponovni rubež - ustavitev izvršbe
Obveščanje upnika o neuspešnem rubežu v ZIZ ni predvideno, zato je potrebno dikcijo zakona razlagati tako, da takšno obvestilo ni potrebno, še posebej glede na nedvoumno obveznost upnika po 3. odst. 82. čl. ZIZ, da se rubeža udeleži.
ZIP člen 8, 8/5, 16, 18, 50, 50-3, 225, 8, 8/5, 16, 18, 50, 50-3, 225.
izvršljivost odločbe - izvršilni naslov
Ugovor in pritožba zoper sklep izdan po določbah ZIP (torej tudi sklep o zavarovanju - z začasno odredbo, ki je izvršilni naslov v obravnavani zadevi) sta nesuspenzivni pravni sredstvi, kar pomeni, da ne odložita izvršbe (določba petega odstavka 8. člena ZIP). Zato pred pravnomočnostjo sklepa o začasni odredbi vložen predlog za izvršbo in izdan sklep o izvršbi nista bila preuranjena.
stroški - odmera stroškov - vrednost spornega predmeta
V izvršilnem postopku se za vprašanja, ki niso urejena v ZIZ, skladno s 15. členom ZIZ smiselno uporablja Zakon o pravdnem postopku. V 39. členu ZPP je izrecno določeno, da se, ko je za ugotovitev stvarne pristojnosti, pravice do revizije in v drugih primerih po tem zakonu, odločilna vrednost spornega predmeta, upošteva samo vrednost glavnega zahtevka, medtem ko se obresti, stroški in druge postranske dajatve ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek.
Stranka, ki je za drugo stranko založila predujem, je upravičena do vpoglednih obresti za čas od vplačila predujma do izdaje sklepa o poračunu in vrnitvi predujma; po izdaji sklepa pa pripadajo zakonske zamudne obresti.
Če sta prejemnik nakazila in nakazanec svoje razmerje iz asignacijskega dogovora preoblikovala, vendar prejemnik nakazila iz naslova tega razmerja ni prejel poplačila, nakazovalec ostaja v zavezi do prejemnika nakazila, ker nakazilo ni izpolnitev.
Neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti izvršilno sodišče.
Tožena stranka je v postopku na prvi stopnji ugovarjala zaračunani ceni za dobavljeno razrezano steklo po vtoževanem računu. Iz razlogov sodbe izhaja, da je sodišče sprejelo zaračunano ceno za dobavo stekla in opravljeno storitev razreza le-tega, ker tožena stranka ni verjetno izkazala pravočasnosti reklamacije računa in s tem reklamacije v računu določene cene. Tako sklepanje o pravilnosti cene je pravno zmotno, saj izhaja iz materialnopravnih pravil o reklamaciji kvalitete opravljenega dela (614. do 621. člen ZOR), ki jih ni mogoče uporabiti za ugotovitev dogovorjene cene za delo.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
dejstva - odločilna dejstva - izpodbijane sodbe
Čeprav je tožna stranka že v postopku na prvi stopnji oporekala aktivni legitimaciji tožeče stranke v tem sporu, ker naj bi bila v materialnopravnem razmerju glede naročila dela, katerega plačilo sedaj vtožuje tožeča stranka, z družbo C. d.o.o. in ne s tožečo stranko C., J. P. s.p., za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka po presoji sodišča prve stopnje ni bistveno, s kom je tožena stranka sklenila pogodbo o delu. Glede na tako stališče sodišča prve stopnje izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnem dejstvu, s kom je tožena stranka sklenila pogodbo o delu. Le pogodbena stranka je lahko subjekt materialnopravnega razmerja v predmetnem sporu.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - skladnost izpoved
Dejansko stanje ni zmotno ugotovljeno, če je sodišče prve stopnje oprlo izpovedbo na skladno izpovedbo oškodovanke in njenega moža, ki sta obtožbo v celoti potrdila.
Sodišče prve stopnje je vse izvedene dokaze ocenilo in nato svojo odločitev, s katero je spoznalo obtoženko za krivo očitanega kaznivega dejanja, temeljito obrazložilo. Zato je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, ne pa nepopolno, kot je očitala obtoženka v pritožbi.
Če ugotovi sodišče 2. stopnje, ko odloča o pritožbi okrožnega državnega tožilca zoper oprostilno sodbo, da je sodišče dejstvo iz izvedenskega mnenja zmotno presodilo in je na to dejstvo oprlo oprostilno sodbo, sme sodišče 2. stopnje na seji senata ob drugačni presoji tega dejstva spremeniti izpodbijano oprostilno sodbo v obsodilno.
prepozna pritožba - nepopolna pritožba - potek prekluzivnega roka
Če je nepopolna pritožba, v kateri je napovedana dopolnitev, ki je vložena po preteku roka za pritožbo, vložena prepozno, se obe pritožbi zavržeta kot prepozni.