evropski nalog za prijetje in predajo - Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU - zastaranje kazenskega pregona - uporaba milejšega zakona
V kolikor domače sodišče (sodišče v RS) ni pristojno za sojenje v kazenski zadevi, zaradi katere se zahteva izročitev osebe, se zastaranje kazenskega pregona ne presoja po domačem pravu ampak po pravilih o zastaranju kazenskega pregona države prosilke.
Stroški za delavce, ki so dolžnika obveščali, koliko je dolžan, ki so zanj sestavljali obvestila, sestavili predlog za izvršbo, niso tisti materialni stroški, do katerih bi bil upnik upravičen. Pri tem je potrebno upoštevati, da je bil upnik ustanovljen (med drugim tudi) za poravnavo obveznosti iz naslova pravic otrok v primeru neizplačevanja preživnin, da je ustanovitelj Republika Slovenija, ki v ta namen tudi zagotavlja sredstva za njegovo delovanje (za plače) iz državnega proračuna (tretji odstavek 13. člena ZJSRS).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063068
OZ člen 468, 468/1, 468/3.
stvarna napaka – računalniški program – jamčevalni zahtevki – pravica izbire – alternativna obveznost – refleksna škoda – protispisnost
Protispisnost je napaka povsem tehnične narave. Gre za napačen „postopek prenosa“, pri katerem se sodišče v nobenem pogledu do dokaza ne opredeljuje (zlasti ne vrednostno, se pravi tako, da bi ocenjevalo vrednost posameznega dokaza), ampak samo napačno prenese v obrazložitev sodbe tisto, kar je zapisano na listini in šele potem táko (zaradi napačnega prenosa popačeno) vsebino dokazno oceni in uporabi kot dokazni argument. Posledica napačnega prenosa tako vpliva na rezultat dokazne ocene, ta pa na samo sodbo.
Jamčevalni zahtevek je pravica kupca, da od prodajalca, ki odgovarja za napako stvari, zahteva povrnitev (neposredne) škode, ki se kaže v manjši vrednosti stvari zaradi napake na način, ki ustreza obliki te škode. V zvezi z jamčevalnimi zahtevki ima kupec pravico do izbire, in sicer tedaj, ko se izpolnijo predpostavke prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake (ko ga kupec pravočasno obvesti o napaki).
Jamčevalni zahtevki imajo pravno naravo alternativne obveznosti, pri kateri ima pravico izbire upnik (tj. kupec).
Zdoh člen 124. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 53, 53/1.
stroški cenilca - normiranec v skladu z zakonom o dohodnini - akontacija dohodnine - prijavljena dejavnost fizične osebe v davčni register
Cenilka je že v stroškovniku oziroma priloženem računu opozorila na to, da je normiranka in v skladu z Zakonom o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) za svoje cenilsko delo plačuje predhodno akontacijo dohodnine. Ker je normiranka oziroma ima prijavljeno dejavnost fizične osebe v davčni register (kot izhaja tudi iz pritožbi predloženega obrazca DR-03 – Prijava za vpis dejavnosti fizične osebe v davčni register), je v davčnih evidencah označena kot zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo za akontacijo dohodnine iz dejavnosti oziroma sama izračunava akontacijo dohodnine.
ZPUOOD člen 18. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/8, 442/9, 442/10, 496. ZPP člen 80, 205, 205/1,205/1-3.
sposobnost biti stranka – procesna predpostavka – obveznosti izbrisane družbe – izbrisi iz sodnega registra
Ob ugotovitvi, da je toženka z izbrisom iz sodnega registra prenehala in da v zvezi z (v tem postopku) uveljavljano terjatvijo nima pravnih naslednikov, je odpadla procesna predpostavka za meritorno obravnavanje pritožbe. Prav tako mora imeti pritožnica (tj. tožeča stranka) izkazan pravni interes za vložitev pritožbe. Ker se postopek (pravdni, izvršilni) tudi v primeru uspeha s pritožbo ne bo mogel nadaljevati zoper toženko, ki nima pravnih naslednikov, tožnica nima pravnega interesa za izpodbijanje sodbe sodišča prve stopnje.
odločitev o stroških postopka – nagrada za posvet s stranko in študij spisa – nagrada za vložitev tožbe – dopolnilni sklep na pritožbeni stopnji
Sodišče prve stopnje je toženi stranki neutemeljeno priznalo nagrado za posvet s stranko in študij spisa. Gre za opravili, ki nista samostojni, nagrada zanju pa je zajeta v priznani nagradi za vložitev tožbe, saj te brez posveta s stranko in študija zadeve ni mogoče vložiti.
ZP-1 člen 47, 143, 143/1, 143/1-3. Uredba o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami člen 5, 14, 15, 15/3.
odvzeti predmeti v postopku o prekršku - stroški za uničenje odvzetega predmeta
Sodišče s predmeti, ki so bili odvzeti v postopku o prekršku, ravna v skladu z Uredbo o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami (v nadaljevanju Uredba). Ker tretji odstavek 15. člena Uredbe določa, da če zakon določa, da so stroški zasega, hrambe in uničenja predmetov, stroški postopka, se izterjajo od tistih, ki so jih po zakonu dolžni poravnati (3. točka prvega odstavka 143.člena ZP-1 je takšna določba), je storilec B.R. dolžan poravnati tudi stroške za uničenje odvzetega predmeta v višini 267,44 EUR, kot mu je med drugim naloženo z izpodbijanim sklepom.
OZ člen 164, 169, 171, 174, 174/2, 175. ZPP člen 13, 13/1, 212, 339, 339/2, 339/2-8. ZUTD člen 11. ZZZPB člen 17.g, 17.g/1, 17.g/1-1.
nesposobnost za delo - invalid - odškodnina zaradi izgubljenega zaslužka - bodoča škoda - denarna renta - načelo popolne odškodnine - dejanska zaposlitvena možnost - dolžna skrbnost pri iskanju zaposlitve - trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznih predlogov - kršitev pravice do izjave - predhodno vprašanje
Tožnik vtožuje odškodnino zaradi izgube zaslužka v posledici nesposobnosti za delo, ob odškodnini za pretekli izgubljen zaslužek tudi denarno rento za bodočo škodo, ki je opredeljena v drugem odstavku 174. člena OZ. Gre za istovrstno obliko škode in s tem enako pravno podlago ne glede na stopnjo nezmožnosti za delo (delno ali popolno). Če oškodovanec že zaradi delne delovne nezmožnosti glede na obstoječo situacijo na trgu dela, upoštevaje tudi gospodarske razmere v državi in splošno znano težjo zaposljivost invalidov, ni zaposljiv in po normalnem teku stvari tudi v bodoče ne bo, je posledica glede njegovega premoženjskega prikrajšanja enaka, kot v primeru, če je oškodovanec za delo povsem nesposoben. V takem primeru ni odločilna sposobnost, da določena dela z določenimi omejitvami oškodovanec še zmore opravljati, ampak je odločilna realna možnost, da zaposlitev za tovrstna dela, upoštevaje omejitve pri delu, tudi dobi.
objava popravka – sestavne zahteve za objavo popravka
Objava (popravek) mora obsegati navedbo, na kateri članek oziroma oddajo se nanaša in tudi datum objave članka oziroma oddaje, in izključuje vsakršno posredno sklepanje ali celo ugibanje, na kateri članek oziroma oddajo se popravek nanaša.
predujem za izvedenca – doplačilo predujma – sklep procesnega varstva – pravdni stroški – delitev stroškov med strankama – izbris ene stranke iz sodnega registra – nezmožnost izpolnitve – prevalitev stroškov na drugo stranko
Ker je bil v konkretnem primeru postopek že pravnomočno konča, se je pritožbeno sodišče temu, da gre za sklep procesnega vodstva, spustilo v vsebinsko presojo pritožbe.
Sodišče prve stopnje plačila preostalega zneska predujma, ki ga zaradi prenehanja pravne osebe ne more plačati tožnica, ni pravilno naložilo v plačilo toženki. V ZPP ni najti podlage, da bi bilo mogoče v primeru, da zahtevanega predujma ni mogoče izterjati od ene stranke, plačilo le tega v celoti naložiti drugi.
odvzem premoženja nezakonitega izvora – začasno zavarovanje – zemljiško pismo
Zemljiško pismo je ordrski vrednostni papir, zato v njegovo prenosljivost po njegovi izdaji ni mogoče posegati. Varstvo tretjih oseb v postopku odvzema premoženja nezakonitega izvora je predvideno z določilom o oklicu začetka postopka za odvzem premoženja nezakonitega izvora.
Za ugotovitev invalidnosti je pomembno, ali je zdravljenje oz. medicinska rehabilitacija pri zavarovancu končana. Pogoji so izpolnjeni šele tedaj, ko se sprememb v zdravstvenem stanju ne more več odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in gre za dokončno stanje. Pri tožnici zdravljenje še ni zaključeno, zato pri njej še ni mogoče ugotoviti invalidnosti in tudi ne I. kategorije ter popolne nezmožnosti za delo.
Ker je kupoprodajna pogodba sklenjena že s trenutkom, ko je toženec po svojem pooblaščencu sprejel izjavo tožnika o sprejemu ponudbe, tožnik ne more v nadaljevanju od toženca zahtevati, da z njim sklene prodajno pogodbo, saj utemeljenost takšnega zahtevka ne izhaja iz tožbe in gre za nesklepčnost tožbe, ki jo ni mogoče odpraviti. Pritožnik neutemeljeno od pritožbenega sodišča zahteva dopolnitev sodbe sodišča prve stopnje v prvem odstavku II/B in sicer, da bi sodišče moralo dopolniti takšen zahtevek z vsebino: “da bo v nasprotnem primeru takšno listino nadomestila ta sodba“. Takšnega zahtevka tožnik potem, ko je s pripravljalnim spisom z dne 12.4.2012 prilagodil zahtevek, ni postavil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0063833
ZPP člen 2, 2/1, 213, 213/1. OZ člen 239, 239/1.
odškodnina – določen zahtevek – najemna pogodba – najemnina za poslovni prostor – zmanjšanje najemnine
V pravdnem postopku sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov. Ker tožena stranka za plačilo odškodnine ni postavila določenega zahtevka, o njem sodišče prve stopnje pravilno tudi ni odločalo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0078856
OZ člen 149, 943, 965.
nesreča pri delu - nepogodbena obveznost - uporaba prava - navezne okoliščine - zavarovana odgovornost - direktna tožba - objektivna odgovornost - nevarno delo - zakonske zamudne obresti
Navezne okoliščine napotujejo na slovensko pravo: delodajalec ima sedež v Sloveniji, od tukaj je bil tožnik napoten na delo, razen takoj po poškodbi, se je zdravil v Sloveniji, kjer ima prijavljeno tudi začasno prebivališče. Teh okoliščin dejstvo, da je tožbo vložil zoper zavarovalnico, pri kateri ima delodajalec zavarovano svojo odgovornost, ne spremeni.
Določilo 943. člena OZ glede začetka teka zakonskih zamudnih obresti velja le za pogodbeno razmerje z zavarovalnico, ne pa za tek zamudnih obresti pri direktni tožbi po 965. členu OZ.
Določbe 4. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP ni mogoče uporabiti v primeru, ko je upnik že pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico na podlagi sklepa o predhodni odredbi.
Tožena stranka je z odločbama, ki sta predmet tega socialnega spora utemeljeno zavrnila zahtevo tožnice za priznanje pravice do družinske pokojnine, saj tožnica ni izpolnjevala pogoja iz 1. odstavka 116. člena ZPIZ-1, ki določa, da ima otrok pravico do družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Tožnica namreč na dan vložitve zahteve ni izpolnjevala pogoja starosti, saj je že dopolnila starost 26 let.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0070503
ZDDV-1 člen 16, 33, 76, 81, 82. ZOdvT člen 14, 14/2, 16, 19. ZOdvT tarifna številka 6000, 6002.
javno priobčevanje glasbenih del - male avtorske pravice - avtorski honorar - plačilo DDV - prosta izbira odvetnika - materialni stroški
Tožeča stranka kot davčni zavezanec in oseba, ki je dolžna izdati račun v skladu z ZDDV-1, od tožene stranke utemeljeno zahteva plačilo DDV od avtorskih honorarjev za male avtorske pravice.
Stranka ima pravico do proste izbire odvetnika, ki se lahko omeji le v izjemnih primerih, ko je to res utemeljeno.
Stranka je upravičena do materialnih stroškov po tar. št. 6002 ZOdvT za vsako stopnjo postopka.
neupravičena pridobitev - uporaba celotne nepremičnine - pasivnost enega solastnika
Razmerje med solastniki ne pomeni, da ima en solastnik pravico stvar v celoti uporabljati in nič storiti ter ne reagirati na predlog drugega. Obveza je na strani obeh solastnikov in toženec ne bi smel enostavno spregledati tožnikovega predloga. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je imel toženec od takšne uporabe korist, saj je uporabljal tudi tožnikov del.
ZDR-1 člen 98, 103, 228. ZDR člen 88, 88/6. ZSDU člen 91, 91/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - kolektivni odpust - program razreševanja presežnih delavcev - rok za podajo odpovedi - svet delavcev - soglasje
Med večje število delavcev se lahko uvrščajo le tisti delavci, ki jim bo pogodba o zaposlitvi tudi odpovedana iz poslovnega razloga, ne pa tudi delavci, ki jim pogodba o zaposlitvi preneha na drugi zakonski podlagi. V konkretni zadevi pa niti ne gre za to, da bi večjemu številu delavcev delovno razmerje prenehalo na drugi podlagi, temveč le za nekakšno predvidevanje delodajalca o tem, kakšno bi bilo optimalno število zaposlenih, česar pa delodajalec ni realiziral. Istočasno s tožnico je odpoved pogodbe o zaposlitvi prejelo le 6 delavcev. Zato tožena stranka ni bila dolžna izdelati programa razreševanja presežnih delavcev.
Zaradi tega ker svet delavcev k programu razreševanja presežnih delavcev oziroma k spremembam v organizaciji ni podal izrecnega soglasja, odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita.