OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063068
OZ člen 468, 468/1, 468/3.
stvarna napaka – računalniški program – jamčevalni zahtevki – pravica izbire – alternativna obveznost – refleksna škoda – protispisnost
Protispisnost je napaka povsem tehnične narave. Gre za napačen „postopek prenosa“, pri katerem se sodišče v nobenem pogledu do dokaza ne opredeljuje (zlasti ne vrednostno, se pravi tako, da bi ocenjevalo vrednost posameznega dokaza), ampak samo napačno prenese v obrazložitev sodbe tisto, kar je zapisano na listini in šele potem táko (zaradi napačnega prenosa popačeno) vsebino dokazno oceni in uporabi kot dokazni argument. Posledica napačnega prenosa tako vpliva na rezultat dokazne ocene, ta pa na samo sodbo.
Jamčevalni zahtevek je pravica kupca, da od prodajalca, ki odgovarja za napako stvari, zahteva povrnitev (neposredne) škode, ki se kaže v manjši vrednosti stvari zaradi napake na način, ki ustreza obliki te škode. V zvezi z jamčevalnimi zahtevki ima kupec pravico do izbire, in sicer tedaj, ko se izpolnijo predpostavke prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake (ko ga kupec pravočasno obvesti o napaki).
Jamčevalni zahtevki imajo pravno naravo alternativne obveznosti, pri kateri ima pravico izbire upnik (tj. kupec).
evropski nalog za prijetje in predajo - Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU - zastaranje kazenskega pregona - uporaba milejšega zakona
V kolikor domače sodišče (sodišče v RS) ni pristojno za sojenje v kazenski zadevi, zaradi katere se zahteva izročitev osebe, se zastaranje kazenskega pregona ne presoja po domačem pravu ampak po pravilih o zastaranju kazenskega pregona države prosilke.
Zdoh člen 124. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 53, 53/1.
stroški cenilca - normiranec v skladu z zakonom o dohodnini - akontacija dohodnine - prijavljena dejavnost fizične osebe v davčni register
Cenilka je že v stroškovniku oziroma priloženem računu opozorila na to, da je normiranka in v skladu z Zakonom o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) za svoje cenilsko delo plačuje predhodno akontacijo dohodnine. Ker je normiranka oziroma ima prijavljeno dejavnost fizične osebe v davčni register (kot izhaja tudi iz pritožbi predloženega obrazca DR-03 – Prijava za vpis dejavnosti fizične osebe v davčni register), je v davčnih evidencah označena kot zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo za akontacijo dohodnine iz dejavnosti oziroma sama izračunava akontacijo dohodnine.
ZPUOOD člen 18. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/8, 442/9, 442/10, 496. ZPP člen 80, 205, 205/1,205/1-3.
sposobnost biti stranka – procesna predpostavka – obveznosti izbrisane družbe – izbrisi iz sodnega registra
Ob ugotovitvi, da je toženka z izbrisom iz sodnega registra prenehala in da v zvezi z (v tem postopku) uveljavljano terjatvijo nima pravnih naslednikov, je odpadla procesna predpostavka za meritorno obravnavanje pritožbe. Prav tako mora imeti pritožnica (tj. tožeča stranka) izkazan pravni interes za vložitev pritožbe. Ker se postopek (pravdni, izvršilni) tudi v primeru uspeha s pritožbo ne bo mogel nadaljevati zoper toženko, ki nima pravnih naslednikov, tožnica nima pravnega interesa za izpodbijanje sodbe sodišča prve stopnje.
Stroški za delavce, ki so dolžnika obveščali, koliko je dolžan, ki so zanj sestavljali obvestila, sestavili predlog za izvršbo, niso tisti materialni stroški, do katerih bi bil upnik upravičen. Pri tem je potrebno upoštevati, da je bil upnik ustanovljen (med drugim tudi) za poravnavo obveznosti iz naslova pravic otrok v primeru neizplačevanja preživnin, da je ustanovitelj Republika Slovenija, ki v ta namen tudi zagotavlja sredstva za njegovo delovanje (za plače) iz državnega proračuna (tretji odstavek 13. člena ZJSRS).
odločitev o stroških postopka – nagrada za posvet s stranko in študij spisa – nagrada za vložitev tožbe – dopolnilni sklep na pritožbeni stopnji
Sodišče prve stopnje je toženi stranki neutemeljeno priznalo nagrado za posvet s stranko in študij spisa. Gre za opravili, ki nista samostojni, nagrada zanju pa je zajeta v priznani nagradi za vložitev tožbe, saj te brez posveta s stranko in študija zadeve ni mogoče vložiti.
odvzem premoženja nezakonitega izvora – začasno zavarovanje – zemljiško pismo
Zemljiško pismo je ordrski vrednostni papir, zato v njegovo prenosljivost po njegovi izdaji ni mogoče posegati. Varstvo tretjih oseb v postopku odvzema premoženja nezakonitega izvora je predvideno z določilom o oklicu začetka postopka za odvzem premoženja nezakonitega izvora.
OZ člen 164, 169, 171, 174, 174/2, 175. ZPP člen 13, 13/1, 212, 339, 339/2, 339/2-8. ZUTD člen 11. ZZZPB člen 17.g, 17.g/1, 17.g/1-1.
nesposobnost za delo - invalid - odškodnina zaradi izgubljenega zaslužka - bodoča škoda - denarna renta - načelo popolne odškodnine - dejanska zaposlitvena možnost - dolžna skrbnost pri iskanju zaposlitve - trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznih predlogov - kršitev pravice do izjave - predhodno vprašanje
Tožnik vtožuje odškodnino zaradi izgube zaslužka v posledici nesposobnosti za delo, ob odškodnini za pretekli izgubljen zaslužek tudi denarno rento za bodočo škodo, ki je opredeljena v drugem odstavku 174. člena OZ. Gre za istovrstno obliko škode in s tem enako pravno podlago ne glede na stopnjo nezmožnosti za delo (delno ali popolno). Če oškodovanec že zaradi delne delovne nezmožnosti glede na obstoječo situacijo na trgu dela, upoštevaje tudi gospodarske razmere v državi in splošno znano težjo zaposljivost invalidov, ni zaposljiv in po normalnem teku stvari tudi v bodoče ne bo, je posledica glede njegovega premoženjskega prikrajšanja enaka, kot v primeru, če je oškodovanec za delo povsem nesposoben. V takem primeru ni odločilna sposobnost, da določena dela z določenimi omejitvami oškodovanec še zmore opravljati, ampak je odločilna realna možnost, da zaposlitev za tovrstna dela, upoštevaje omejitve pri delu, tudi dobi.
ZP-1 člen 47, 143, 143/1, 143/1-3. Uredba o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami člen 5, 14, 15, 15/3.
odvzeti predmeti v postopku o prekršku - stroški za uničenje odvzetega predmeta
Sodišče s predmeti, ki so bili odvzeti v postopku o prekršku, ravna v skladu z Uredbo o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami (v nadaljevanju Uredba). Ker tretji odstavek 15. člena Uredbe določa, da če zakon določa, da so stroški zasega, hrambe in uničenja predmetov, stroški postopka, se izterjajo od tistih, ki so jih po zakonu dolžni poravnati (3. točka prvega odstavka 143.člena ZP-1 je takšna določba), je storilec B.R. dolžan poravnati tudi stroške za uničenje odvzetega predmeta v višini 267,44 EUR, kot mu je med drugim naloženo z izpodbijanim sklepom.
objava popravka – sestavne zahteve za objavo popravka
Objava (popravek) mora obsegati navedbo, na kateri članek oziroma oddajo se nanaša in tudi datum objave članka oziroma oddaje, in izključuje vsakršno posredno sklepanje ali celo ugibanje, na kateri članek oziroma oddajo se popravek nanaša.
predujem za izvedenca – doplačilo predujma – sklep procesnega varstva – pravdni stroški – delitev stroškov med strankama – izbris ene stranke iz sodnega registra – nezmožnost izpolnitve – prevalitev stroškov na drugo stranko
Ker je bil v konkretnem primeru postopek že pravnomočno konča, se je pritožbeno sodišče temu, da gre za sklep procesnega vodstva, spustilo v vsebinsko presojo pritožbe.
Sodišče prve stopnje plačila preostalega zneska predujma, ki ga zaradi prenehanja pravne osebe ne more plačati tožnica, ni pravilno naložilo v plačilo toženki. V ZPP ni najti podlage, da bi bilo mogoče v primeru, da zahtevanega predujma ni mogoče izterjati od ene stranke, plačilo le tega v celoti naložiti drugi.
Za ugotovitev invalidnosti je pomembno, ali je zdravljenje oz. medicinska rehabilitacija pri zavarovancu končana. Pogoji so izpolnjeni šele tedaj, ko se sprememb v zdravstvenem stanju ne more več odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in gre za dokončno stanje. Pri tožnici zdravljenje še ni zaključeno, zato pri njej še ni mogoče ugotoviti invalidnosti in tudi ne I. kategorije ter popolne nezmožnosti za delo.
invalidnost II. kategorije - invalidska pokojnina - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - preostala delovna zmožnost
Po drugi alineji 67. člena ZPIZ-1 pridobi pravico do invalidske pokojnine zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, ki mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let. Glede na citirano določbo pridobi pravico do invalidske pokojnine tudi zavarovanec (ki je razvrščen v II. kategorijo invalidnosti in je zmožen za drugo delo le po predhodni poklicni rehabilitaciji, vendar je bil ob nastanku invalidnosti starejši od 50 let), ki nima preostale delovne zmožnosti za delo na drugem delovnem mestu v smislu prve ali tretje alineje prvega odstavka 61. člena ZPIZ-1. To pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do invalidske pokojnine, če bi zavarovanec (brez poklicne rehabilitacije) lahko delal s polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti na drugem delovnem mestu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma usposobljenosti (prva alineja) ali če bi lahko opravljal določeno delo (v svojem poklicu) vsaj s polovico polnega delovnega časa (tretja alineja 61. člena ZPIZ-1 v zvezi s 3. odst. 60. čl. ZPIZ-1).
Glede na določbo 67. člena ZPIZ-1 je pogoj za priznanje pravice do invalidske pokojnine ob ugotovljeni II. kategoriji invalidnosti, nastali po 50. letu starosti tudi v tem, da zavarovanec za drugo delo ni zmožen brez predhodne poklicne rehabilitacije oz. ni zmožen za opravljanje določenega dela v svojem poklicu vsaj s polovico delovnega časa. Sodišče prve stopnje preostale delovne zmožnosti tožnika (61. čl. ZPIZ-1) z vidika celostne obravnave njegovih zdravstvenih težav (tako psihiatričnih kot kardioloških) ni ugotavljalo, zato je odločitev sodišča prve stopnje o priznanju pravice do invalidske pokojnine preuranjena.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0078831
SZ člen 7, 8. SZ-1 člen 2, 10. ZTLR člen 12. ZPP člen 190, 244. OZ člen 193, 190, 198, 347.
odtujitev nepremičnine med pravdo - stvarnopravni zahtevki - uporabnina - stvarna legitimacija - vznemirjanje lastninske pravice - večstanovanjska hiša - funkcionalno zemljišče - zastaranje - najemna pogodba - obseg uporabe - nadomestilo koristi - tržna najemnina - izvedensko mnenje pridobljeno izven pravde
Tožnica za zahtevek za plačilo uporabnine za čas po odtujitvi nepremičnine (od 1. 7. 2008) ni več stvarno, ne procesno aktivno legitimirana.
Tožnica je stvarno aktivno legitimacijo glede stvarnopravnih zahtevkov z odtujitvijo nepremičnine, glede zahtevka za plačilo uporabnine pa s cesijo, izgubila in bi bili njeni zahtevki, če ji 190. člen ZPP ne bi ohranil aktivne procesne legitimacije, zgolj zaradi odtujitve nepremičnine oziroma prenosa terjatve, zavrnjeni.
Dostop, ki je na skici označen z rumeno barvo, je edini dostop do večstanovanjske stavbe, v kateri je tudi stanovanje, ki ga toženci uporabljajo. Nedvomno gre zato v tem delu za zemljišče, ki ga je mogoče opredeliti kot funkcionalno zemljišče stavbe.
Čeprav se uporabnina in pripadajoče obresti uveljavljajo skupaj, s tem obrestni del zahtevka ne izgubi svoje prave narave – še vedno gre za zamudne obresti. Zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve, v konkretnem primeru torej uporabnina, tako zastara v petih letih, zamudne obresti pa v treh letih.
Izven postopka izdelano mnenje, ki mu nasprotna stranka nasprotuje, ne more biti dokaz v smislu določb ZPP, še manj pa dokaz v smislu izvedeniškega mnenja. Izven postopka pridobljeno mnenje sodišče zato lahko upošteva le kot trditve stranke.
postopek poenostavljene prisilne poravnave – namen postopka poenostavljene prisilne poravnave – namen stečajnega postopka – odložitev odločanja o začetku stečajnega postopka – opravičenje odložitve – predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave – pravna praznina
Položaj, ko dolžnik v času odložitve odločanja o začetku stečajnega postopka poda predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo je podoben položaju, v katerem dolžnik v navedenem času poda predlog za redno prisilno poravnavo. Zaradi pravne praznine je treba v tem primeru smiselno uporabiti določila, ki urejajo razmerje med predhodnim postopkom za začetek stečajnega postopka in redno prisilno poravnavo tudi v razmerju med predhodnim postopkom za začetek stečajnega postopka in naknadno začetim postopkom poenostavljene prisilne poravnave.
poroštvo - ugovor poroka - pogodba o delu - grajanje napak
Pritožnik sicer pravilno izpostavlja določbo 1013. člena OZ, vendar je namen te določbe v varstvu poroka, saj ga poroštvena izjava pogodbeno zavezuje in obremenjuje. Porok je zakoniti zastopnik dolžnika, ki je bil dolžan izpolniti obveznost in ki se je s pogodbo to tudi zavezal, zato je kot zakoniti zastopnik kot tudi osebni zavezanec vedel, kaj je njegova dolžnost iz pogodbe, zato tudi ni nobene potrebe, da se ga varuje pred nepremišljenostjo ali nevednostjo.
V poskušanju prodaje premičnin, med katerimi so tudi upnikove, pritožbeno sodišče vidi vznemirjanje upnika v njegovi lastninski pravici. Iz povedanega sledi, da tožeča in tožena stranka nista v tistem razmerju, ki jih med upniki stečajnega dolžnika in stečajnim dolžnikom samim ureja ZFPPIPP, pač pa sta v razmerju lastnika stvari in tretjega, ki posega v lastnikovo lastninsko pravico, teh razmerij pa ZFPPIPP ne ureja.
Sodišče prve stopnje je utemeljilo razloge, zakaj je obdolženega oprostilo stroškov postopka, prekrškovni organ pa zgolj navaja, kaj bi po njegovem mnenju še vse moralo sodišče prve stopnje narediti v smeri ugotavljanja premoženjskega stanja obdolženca, ne da bi zatrjeval in predložil dokaze, da premoženjsko stanje obdolženca ni takšno, kot ga je sodišče prve stopnje ugotovilo.
Tožnik je tožbo vložil pred uvedbo stečajnega postopka ter v roku za prijavo terjatve svoje terjatve, ki jo v tem sporu vtožuje od tožene stranke (regres za letni dopust), ni prijavil. Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožena stranka je podala odgovor na tožbo, ko jo je sodišče pozvalo na odgovor in priglasila stroške odgovora na tožbo. ZOdvT definira, kdaj nastane nagrada za postopek. Določa, da nagrada za postopek nastane s pooblastitvijo odvetnika. Glede na navedeno določbo je tožena stranka že s pooblastitvijo odvetnika upravičena do nagrade za postopek po tar. št. 3100 tudi če ne bi vložila odgovora na tožbo. Tudi sicer je bil odgovor na tožbo potreben, saj je bilo sodišče šele iz odgovora seznanjeno s stečajem tožene stranke. Zato je tožnik dolžan ob upoštevanju prvega odstavka 154. člena ZPP toženi stranki povrniti njene pravdne stroške, ki so ji nastali pred sodiščem prve stopnje (in sicer nagrado za postopek in pavšal po tar. št. 6002).
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-5, 58, 60. Pravilnik o odpisu, obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje člen 7, 7/3.
prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje - odpis dolga - samostojni podjetnik - odpis prispevkov zaradi neizterljivosti - socialna ogroženost zavarovanca - delni odpis dolga
O zahtevku za celoten odpust dolga tožnika iz naslova plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje je bilo že pravnomočno odločeno. Tudi sicer pri tožniku ne gre za socialno ogroženost zavezanca, saj ta ni ugotovljena z odločbo pristojnega centra za socialno delo o dodelitvi denarne socialne pomoči, ki bi bila veljavna v času vložitve vloge (3. točka 7. člena Pravilnika o odpisu, obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje).
Po 9. členu Pravilnika se zavezancu lahko odpiše del dolga, ki ga predstavljajo zakonite zamudne obresti pod pogojem, da predhodno v enkratnem znesku poravna glavnico dolga z obrestmi iz 3. člena tega Pravilnika in če je organ, ki je pristojen za pobiranje prispevkov, že uvedel postopek prisilne izterjave dolga, v katerem je neuspešno opravil vsaj eno dejanje izvršbe. Tožnik ni niti navajal, da bi bili navedeni pogoji v času izdaje prvostopne odločbe podani, zato tudi pogoji za delni odpis dolga niso bili podani.