evropski nalog za prijetje in predajo - Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU - zastaranje kazenskega pregona - uporaba milejšega zakona
V kolikor domače sodišče (sodišče v RS) ni pristojno za sojenje v kazenski zadevi, zaradi katere se zahteva izročitev osebe, se zastaranje kazenskega pregona ne presoja po domačem pravu ampak po pravilih o zastaranju kazenskega pregona države prosilke.
Stroški za delavce, ki so dolžnika obveščali, koliko je dolžan, ki so zanj sestavljali obvestila, sestavili predlog za izvršbo, niso tisti materialni stroški, do katerih bi bil upnik upravičen. Pri tem je potrebno upoštevati, da je bil upnik ustanovljen (med drugim tudi) za poravnavo obveznosti iz naslova pravic otrok v primeru neizplačevanja preživnin, da je ustanovitelj Republika Slovenija, ki v ta namen tudi zagotavlja sredstva za njegovo delovanje (za plače) iz državnega proračuna (tretji odstavek 13. člena ZJSRS).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063068
OZ člen 468, 468/1, 468/3.
stvarna napaka – računalniški program – jamčevalni zahtevki – pravica izbire – alternativna obveznost – refleksna škoda – protispisnost
Protispisnost je napaka povsem tehnične narave. Gre za napačen „postopek prenosa“, pri katerem se sodišče v nobenem pogledu do dokaza ne opredeljuje (zlasti ne vrednostno, se pravi tako, da bi ocenjevalo vrednost posameznega dokaza), ampak samo napačno prenese v obrazložitev sodbe tisto, kar je zapisano na listini in šele potem táko (zaradi napačnega prenosa popačeno) vsebino dokazno oceni in uporabi kot dokazni argument. Posledica napačnega prenosa tako vpliva na rezultat dokazne ocene, ta pa na samo sodbo.
Jamčevalni zahtevek je pravica kupca, da od prodajalca, ki odgovarja za napako stvari, zahteva povrnitev (neposredne) škode, ki se kaže v manjši vrednosti stvari zaradi napake na način, ki ustreza obliki te škode. V zvezi z jamčevalnimi zahtevki ima kupec pravico do izbire, in sicer tedaj, ko se izpolnijo predpostavke prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake (ko ga kupec pravočasno obvesti o napaki).
Jamčevalni zahtevki imajo pravno naravo alternativne obveznosti, pri kateri ima pravico izbire upnik (tj. kupec).
ZPUOOD člen 18. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/8, 442/9, 442/10, 496. ZPP člen 80, 205, 205/1,205/1-3.
sposobnost biti stranka – procesna predpostavka – obveznosti izbrisane družbe – izbrisi iz sodnega registra
Ob ugotovitvi, da je toženka z izbrisom iz sodnega registra prenehala in da v zvezi z (v tem postopku) uveljavljano terjatvijo nima pravnih naslednikov, je odpadla procesna predpostavka za meritorno obravnavanje pritožbe. Prav tako mora imeti pritožnica (tj. tožeča stranka) izkazan pravni interes za vložitev pritožbe. Ker se postopek (pravdni, izvršilni) tudi v primeru uspeha s pritožbo ne bo mogel nadaljevati zoper toženko, ki nima pravnih naslednikov, tožnica nima pravnega interesa za izpodbijanje sodbe sodišča prve stopnje.
Zdoh člen 124. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 53, 53/1.
stroški cenilca - normiranec v skladu z zakonom o dohodnini - akontacija dohodnine - prijavljena dejavnost fizične osebe v davčni register
Cenilka je že v stroškovniku oziroma priloženem računu opozorila na to, da je normiranka in v skladu z Zakonom o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) za svoje cenilsko delo plačuje predhodno akontacijo dohodnine. Ker je normiranka oziroma ima prijavljeno dejavnost fizične osebe v davčni register (kot izhaja tudi iz pritožbi predloženega obrazca DR-03 – Prijava za vpis dejavnosti fizične osebe v davčni register), je v davčnih evidencah označena kot zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo za akontacijo dohodnine iz dejavnosti oziroma sama izračunava akontacijo dohodnine.
odločitev o stroških postopka – nagrada za posvet s stranko in študij spisa – nagrada za vložitev tožbe – dopolnilni sklep na pritožbeni stopnji
Sodišče prve stopnje je toženi stranki neutemeljeno priznalo nagrado za posvet s stranko in študij spisa. Gre za opravili, ki nista samostojni, nagrada zanju pa je zajeta v priznani nagradi za vložitev tožbe, saj te brez posveta s stranko in študija zadeve ni mogoče vložiti.
OZ člen 164, 169, 171, 174, 174/2, 175. ZPP člen 13, 13/1, 212, 339, 339/2, 339/2-8. ZUTD člen 11. ZZZPB člen 17.g, 17.g/1, 17.g/1-1.
nesposobnost za delo - invalid - odškodnina zaradi izgubljenega zaslužka - bodoča škoda - denarna renta - načelo popolne odškodnine - dejanska zaposlitvena možnost - dolžna skrbnost pri iskanju zaposlitve - trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznih predlogov - kršitev pravice do izjave - predhodno vprašanje
Tožnik vtožuje odškodnino zaradi izgube zaslužka v posledici nesposobnosti za delo, ob odškodnini za pretekli izgubljen zaslužek tudi denarno rento za bodočo škodo, ki je opredeljena v drugem odstavku 174. člena OZ. Gre za istovrstno obliko škode in s tem enako pravno podlago ne glede na stopnjo nezmožnosti za delo (delno ali popolno). Če oškodovanec že zaradi delne delovne nezmožnosti glede na obstoječo situacijo na trgu dela, upoštevaje tudi gospodarske razmere v državi in splošno znano težjo zaposljivost invalidov, ni zaposljiv in po normalnem teku stvari tudi v bodoče ne bo, je posledica glede njegovega premoženjskega prikrajšanja enaka, kot v primeru, če je oškodovanec za delo povsem nesposoben. V takem primeru ni odločilna sposobnost, da določena dela z določenimi omejitvami oškodovanec še zmore opravljati, ampak je odločilna realna možnost, da zaposlitev za tovrstna dela, upoštevaje omejitve pri delu, tudi dobi.
predujem za izvedenca – doplačilo predujma – sklep procesnega varstva – pravdni stroški – delitev stroškov med strankama – izbris ene stranke iz sodnega registra – nezmožnost izpolnitve – prevalitev stroškov na drugo stranko
Ker je bil v konkretnem primeru postopek že pravnomočno konča, se je pritožbeno sodišče temu, da gre za sklep procesnega vodstva, spustilo v vsebinsko presojo pritožbe.
Sodišče prve stopnje plačila preostalega zneska predujma, ki ga zaradi prenehanja pravne osebe ne more plačati tožnica, ni pravilno naložilo v plačilo toženki. V ZPP ni najti podlage, da bi bilo mogoče v primeru, da zahtevanega predujma ni mogoče izterjati od ene stranke, plačilo le tega v celoti naložiti drugi.
objava popravka – sestavne zahteve za objavo popravka
Objava (popravek) mora obsegati navedbo, na kateri članek oziroma oddajo se nanaša in tudi datum objave članka oziroma oddaje, in izključuje vsakršno posredno sklepanje ali celo ugibanje, na kateri članek oziroma oddajo se popravek nanaša.
odvzem premoženja nezakonitega izvora – začasno zavarovanje – zemljiško pismo
Zemljiško pismo je ordrski vrednostni papir, zato v njegovo prenosljivost po njegovi izdaji ni mogoče posegati. Varstvo tretjih oseb v postopku odvzema premoženja nezakonitega izvora je predvideno z določilom o oklicu začetka postopka za odvzem premoženja nezakonitega izvora.
ZP-1 člen 47, 143, 143/1, 143/1-3. Uredba o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami člen 5, 14, 15, 15/3.
odvzeti predmeti v postopku o prekršku - stroški za uničenje odvzetega predmeta
Sodišče s predmeti, ki so bili odvzeti v postopku o prekršku, ravna v skladu z Uredbo o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami (v nadaljevanju Uredba). Ker tretji odstavek 15. člena Uredbe določa, da če zakon določa, da so stroški zasega, hrambe in uničenja predmetov, stroški postopka, se izterjajo od tistih, ki so jih po zakonu dolžni poravnati (3. točka prvega odstavka 143.člena ZP-1 je takšna določba), je storilec B.R. dolžan poravnati tudi stroške za uničenje odvzetega predmeta v višini 267,44 EUR, kot mu je med drugim naloženo z izpodbijanim sklepom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0070503
ZDDV-1 člen 16, 33, 76, 81, 82. ZOdvT člen 14, 14/2, 16, 19. ZOdvT tarifna številka 6000, 6002.
javno priobčevanje glasbenih del - male avtorske pravice - avtorski honorar - plačilo DDV - prosta izbira odvetnika - materialni stroški
Tožeča stranka kot davčni zavezanec in oseba, ki je dolžna izdati račun v skladu z ZDDV-1, od tožene stranke utemeljeno zahteva plačilo DDV od avtorskih honorarjev za male avtorske pravice.
Stranka ima pravico do proste izbire odvetnika, ki se lahko omeji le v izjemnih primerih, ko je to res utemeljeno.
Stranka je upravičena do materialnih stroškov po tar. št. 6002 ZOdvT za vsako stopnjo postopka.
ZUJF člen 1, 246. URS člen 2, 3.a, 3.a/3, 14, 66. ZDR člen 88, 89. PDEU člen 267, 267/1, 288, 288/3. Direktiva 200/78/ES člen 6, 6/1. ZPIZ-1 člen 402, 404, 430.
pravo unije - upokojitev - starostna pokojnina - ženske zavarovanke - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju
Tožniku je delovno razmerje prenehalo zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev na podlagi dokončnega sklepa tožene stranke, temelječega na 246. členu ZUJF (po katerem javnim uslužbencem, ki na dan uveljavitve ZUJF izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodba o zaposlitvi preneha veljati). Določba 246. člena ZUJF je bila veljavna in pravno upoštevna podlaga za izdajo izpodbijanih sklepov tožene stranke, zato tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev tega sklepa ni utemeljen.
V sporni zadevi je odpadla pravna podlaga, na podlagi katere je tožena stranka tožnici izplačevala družinsko pokojnino. Bistvena za razsojo zadeve je namreč pravnomočna odločba tožene stranke, s katero je bilo odločeno o prenehanju družinske pokojnine in tudi o ustavitvi izplačevanja z določenim datumom. Kar je tožnica dobila izplačano po omenjenem datumu, je dobila izplačano brez pravne podlage, zato je ta znesek dolžna vrniti.
ZPP člen 116, 116/1. ZUP člen 91, 91/3. ZDSS-1 člen 72.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - zamuda roka - prepozna tožba - sodno varstvo - vrnitev v prejšnje stanje - vročanje - pravna oseba - sindikat
Dokončna odločba je bila naslovljena na sindikat A. (gre za vročitev dokončne odločbe pooblaščenki zavarovanke - tožnice na pravno službo tega sindikata). Vročilnico je podpisal manipulant, arhivar (ki ni zaposlen pri sindikatu A.), ki dela v glavni pisarni in ki ni pooblaščen za prevzem pošte za sindikat A., vendar pa je kljub temu prevzel pošto za omenjeni sindikat in jo dal v omaro, ki je v ta namen postavljena v vložišču. Pošto je prevzel zato, ker je bila to navada, ki jo je prevzel od prejšnje sodelavke. Tak način vročanja je bil ustaljena praksa. ZUP v tretjem odstavku 91. člena ne zahteva, da je izkazano posebno pooblastilo, temveč se lahko dokumenti izročijo uradni osebi oziroma osebi, ki je določena za sprejemanje dokumentov. Navedeni je bil torej tisti, ki je bil določen za sprejemanje pošiljk tudi za sindikat A.. Sama organizacija dela, torej kdaj in na kakšen način pošta prispe od vložišča, torej od osebe, ki ji je vročevalec vročil poštno pošiljko, pa do sindikata A., pa je stvar notranje organizacije. Ker je bila pošiljka pravilno vročena osebi, ki je bila glede na dotedanjo prakso tudi določena za prevzem pošiljk, je bila poštna pošiljka pravilno vročena. Ker tožnica ni izkazala, da bi zamudila rok za vložitev tožbe iz upravičenega razloga, je njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje neutemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0063833
ZPP člen 2, 2/1, 213, 213/1. OZ člen 239, 239/1.
odškodnina – določen zahtevek – najemna pogodba – najemnina za poslovni prostor – zmanjšanje najemnine
V pravdnem postopku sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov. Ker tožena stranka za plačilo odškodnine ni postavila določenega zahtevka, o njem sodišče prve stopnje pravilno tudi ni odločalo.
Ker ima bančna garancija tako klavzulo "na prvi poziv", kot tudi klavzuli "ne glede na ugovor" in "brezpogojno", ne more v skladu s prvim odstavkom 1087. člena ZOR banka uveljavljati proti upravičencu ugovorov, ki jih sicer lahko naročitelj lahko uveljavlja proti njemu iz zavarovane obveznosti. Garant je dolžan pri takšni samostojni (od osnovnega posla neodvisni) bančni garanciji preveriti le, ali so izpolnjeni pogoji, ki so navedeni v sami garanciji. Zaradi takšne narave predmetne bančne garancije je bilo presojanje prvostopnega sodišča o tem, kdo je kršil pogodbo, kdo je imel pravico do odstopa od pogodbe, kakšni so bili pogodbeni roki, ali je bil postopek odstopa od pogodbe pravilen ipd., v predmetnem sporu pravno irelevantno.
kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrečene kazenske točke
Glede na to, da je storilec storil prekršek za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk v cestnem prometu in so mu bile te tudi izrečene, možnosti izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja samo za kategorijo A, s katero je bil prekršek storjen, v storilčevem primeru ni.
ZDR-1 člen 98, 103, 228. ZDR člen 88, 88/6. ZSDU člen 91, 91/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - kolektivni odpust - program razreševanja presežnih delavcev - rok za podajo odpovedi - svet delavcev - soglasje
Med večje število delavcev se lahko uvrščajo le tisti delavci, ki jim bo pogodba o zaposlitvi tudi odpovedana iz poslovnega razloga, ne pa tudi delavci, ki jim pogodba o zaposlitvi preneha na drugi zakonski podlagi. V konkretni zadevi pa niti ne gre za to, da bi večjemu številu delavcev delovno razmerje prenehalo na drugi podlagi, temveč le za nekakšno predvidevanje delodajalca o tem, kakšno bi bilo optimalno število zaposlenih, česar pa delodajalec ni realiziral. Istočasno s tožnico je odpoved pogodbe o zaposlitvi prejelo le 6 delavcev. Zato tožena stranka ni bila dolžna izdelati programa razreševanja presežnih delavcev.
Zaradi tega ker svet delavcev k programu razreševanja presežnih delavcev oziroma k spremembam v organizaciji ni podal izrecnega soglasja, odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0078831
SZ člen 7, 8. SZ-1 člen 2, 10. ZTLR člen 12. ZPP člen 190, 244. OZ člen 193, 190, 198, 347.
odtujitev nepremičnine med pravdo - stvarnopravni zahtevki - uporabnina - stvarna legitimacija - vznemirjanje lastninske pravice - večstanovanjska hiša - funkcionalno zemljišče - zastaranje - najemna pogodba - obseg uporabe - nadomestilo koristi - tržna najemnina - izvedensko mnenje pridobljeno izven pravde
Tožnica za zahtevek za plačilo uporabnine za čas po odtujitvi nepremičnine (od 1. 7. 2008) ni več stvarno, ne procesno aktivno legitimirana.
Tožnica je stvarno aktivno legitimacijo glede stvarnopravnih zahtevkov z odtujitvijo nepremičnine, glede zahtevka za plačilo uporabnine pa s cesijo, izgubila in bi bili njeni zahtevki, če ji 190. člen ZPP ne bi ohranil aktivne procesne legitimacije, zgolj zaradi odtujitve nepremičnine oziroma prenosa terjatve, zavrnjeni.
Dostop, ki je na skici označen z rumeno barvo, je edini dostop do večstanovanjske stavbe, v kateri je tudi stanovanje, ki ga toženci uporabljajo. Nedvomno gre zato v tem delu za zemljišče, ki ga je mogoče opredeliti kot funkcionalno zemljišče stavbe.
Čeprav se uporabnina in pripadajoče obresti uveljavljajo skupaj, s tem obrestni del zahtevka ne izgubi svoje prave narave – še vedno gre za zamudne obresti. Zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve, v konkretnem primeru torej uporabnina, tako zastara v petih letih, zamudne obresti pa v treh letih.
Izven postopka izdelano mnenje, ki mu nasprotna stranka nasprotuje, ne more biti dokaz v smislu določb ZPP, še manj pa dokaz v smislu izvedeniškega mnenja. Izven postopka pridobljeno mnenje sodišče zato lahko upošteva le kot trditve stranke.