evropski nalog za prijetje in predajo - Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU - zastaranje kazenskega pregona - uporaba milejšega zakona
V kolikor domače sodišče (sodišče v RS) ni pristojno za sojenje v kazenski zadevi, zaradi katere se zahteva izročitev osebe, se zastaranje kazenskega pregona ne presoja po domačem pravu ampak po pravilih o zastaranju kazenskega pregona države prosilke.
Zdoh člen 124. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 53, 53/1.
stroški cenilca - normiranec v skladu z zakonom o dohodnini - akontacija dohodnine - prijavljena dejavnost fizične osebe v davčni register
Cenilka je že v stroškovniku oziroma priloženem računu opozorila na to, da je normiranka in v skladu z Zakonom o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) za svoje cenilsko delo plačuje predhodno akontacijo dohodnine. Ker je normiranka oziroma ima prijavljeno dejavnost fizične osebe v davčni register (kot izhaja tudi iz pritožbi predloženega obrazca DR-03 – Prijava za vpis dejavnosti fizične osebe v davčni register), je v davčnih evidencah označena kot zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo za akontacijo dohodnine iz dejavnosti oziroma sama izračunava akontacijo dohodnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063068
OZ člen 468, 468/1, 468/3.
stvarna napaka – računalniški program – jamčevalni zahtevki – pravica izbire – alternativna obveznost – refleksna škoda – protispisnost
Protispisnost je napaka povsem tehnične narave. Gre za napačen „postopek prenosa“, pri katerem se sodišče v nobenem pogledu do dokaza ne opredeljuje (zlasti ne vrednostno, se pravi tako, da bi ocenjevalo vrednost posameznega dokaza), ampak samo napačno prenese v obrazložitev sodbe tisto, kar je zapisano na listini in šele potem táko (zaradi napačnega prenosa popačeno) vsebino dokazno oceni in uporabi kot dokazni argument. Posledica napačnega prenosa tako vpliva na rezultat dokazne ocene, ta pa na samo sodbo.
Jamčevalni zahtevek je pravica kupca, da od prodajalca, ki odgovarja za napako stvari, zahteva povrnitev (neposredne) škode, ki se kaže v manjši vrednosti stvari zaradi napake na način, ki ustreza obliki te škode. V zvezi z jamčevalnimi zahtevki ima kupec pravico do izbire, in sicer tedaj, ko se izpolnijo predpostavke prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake (ko ga kupec pravočasno obvesti o napaki).
Jamčevalni zahtevki imajo pravno naravo alternativne obveznosti, pri kateri ima pravico izbire upnik (tj. kupec).
Stroški za delavce, ki so dolžnika obveščali, koliko je dolžan, ki so zanj sestavljali obvestila, sestavili predlog za izvršbo, niso tisti materialni stroški, do katerih bi bil upnik upravičen. Pri tem je potrebno upoštevati, da je bil upnik ustanovljen (med drugim tudi) za poravnavo obveznosti iz naslova pravic otrok v primeru neizplačevanja preživnin, da je ustanovitelj Republika Slovenija, ki v ta namen tudi zagotavlja sredstva za njegovo delovanje (za plače) iz državnega proračuna (tretji odstavek 13. člena ZJSRS).
ZPUOOD člen 18. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/8, 442/9, 442/10, 496. ZPP člen 80, 205, 205/1,205/1-3.
sposobnost biti stranka – procesna predpostavka – obveznosti izbrisane družbe – izbrisi iz sodnega registra
Ob ugotovitvi, da je toženka z izbrisom iz sodnega registra prenehala in da v zvezi z (v tem postopku) uveljavljano terjatvijo nima pravnih naslednikov, je odpadla procesna predpostavka za meritorno obravnavanje pritožbe. Prav tako mora imeti pritožnica (tj. tožeča stranka) izkazan pravni interes za vložitev pritožbe. Ker se postopek (pravdni, izvršilni) tudi v primeru uspeha s pritožbo ne bo mogel nadaljevati zoper toženko, ki nima pravnih naslednikov, tožnica nima pravnega interesa za izpodbijanje sodbe sodišča prve stopnje.
odločitev o stroških postopka – nagrada za posvet s stranko in študij spisa – nagrada za vložitev tožbe – dopolnilni sklep na pritožbeni stopnji
Sodišče prve stopnje je toženi stranki neutemeljeno priznalo nagrado za posvet s stranko in študij spisa. Gre za opravili, ki nista samostojni, nagrada zanju pa je zajeta v priznani nagradi za vložitev tožbe, saj te brez posveta s stranko in študija zadeve ni mogoče vložiti.
OZ člen 164, 169, 171, 174, 174/2, 175. ZPP člen 13, 13/1, 212, 339, 339/2, 339/2-8. ZUTD člen 11. ZZZPB člen 17.g, 17.g/1, 17.g/1-1.
nesposobnost za delo - invalid - odškodnina zaradi izgubljenega zaslužka - bodoča škoda - denarna renta - načelo popolne odškodnine - dejanska zaposlitvena možnost - dolžna skrbnost pri iskanju zaposlitve - trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznih predlogov - kršitev pravice do izjave - predhodno vprašanje
Tožnik vtožuje odškodnino zaradi izgube zaslužka v posledici nesposobnosti za delo, ob odškodnini za pretekli izgubljen zaslužek tudi denarno rento za bodočo škodo, ki je opredeljena v drugem odstavku 174. člena OZ. Gre za istovrstno obliko škode in s tem enako pravno podlago ne glede na stopnjo nezmožnosti za delo (delno ali popolno). Če oškodovanec že zaradi delne delovne nezmožnosti glede na obstoječo situacijo na trgu dela, upoštevaje tudi gospodarske razmere v državi in splošno znano težjo zaposljivost invalidov, ni zaposljiv in po normalnem teku stvari tudi v bodoče ne bo, je posledica glede njegovega premoženjskega prikrajšanja enaka, kot v primeru, če je oškodovanec za delo povsem nesposoben. V takem primeru ni odločilna sposobnost, da določena dela z določenimi omejitvami oškodovanec še zmore opravljati, ampak je odločilna realna možnost, da zaposlitev za tovrstna dela, upoštevaje omejitve pri delu, tudi dobi.
predujem za izvedenca – doplačilo predujma – sklep procesnega varstva – pravdni stroški – delitev stroškov med strankama – izbris ene stranke iz sodnega registra – nezmožnost izpolnitve – prevalitev stroškov na drugo stranko
Ker je bil v konkretnem primeru postopek že pravnomočno konča, se je pritožbeno sodišče temu, da gre za sklep procesnega vodstva, spustilo v vsebinsko presojo pritožbe.
Sodišče prve stopnje plačila preostalega zneska predujma, ki ga zaradi prenehanja pravne osebe ne more plačati tožnica, ni pravilno naložilo v plačilo toženki. V ZPP ni najti podlage, da bi bilo mogoče v primeru, da zahtevanega predujma ni mogoče izterjati od ene stranke, plačilo le tega v celoti naložiti drugi.
ZP-1 člen 47, 143, 143/1, 143/1-3. Uredba o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami člen 5, 14, 15, 15/3.
odvzeti predmeti v postopku o prekršku - stroški za uničenje odvzetega predmeta
Sodišče s predmeti, ki so bili odvzeti v postopku o prekršku, ravna v skladu z Uredbo o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami (v nadaljevanju Uredba). Ker tretji odstavek 15. člena Uredbe določa, da če zakon določa, da so stroški zasega, hrambe in uničenja predmetov, stroški postopka, se izterjajo od tistih, ki so jih po zakonu dolžni poravnati (3. točka prvega odstavka 143.člena ZP-1 je takšna določba), je storilec B.R. dolžan poravnati tudi stroške za uničenje odvzetega predmeta v višini 267,44 EUR, kot mu je med drugim naloženo z izpodbijanim sklepom.
objava popravka – sestavne zahteve za objavo popravka
Objava (popravek) mora obsegati navedbo, na kateri članek oziroma oddajo se nanaša in tudi datum objave članka oziroma oddaje, in izključuje vsakršno posredno sklepanje ali celo ugibanje, na kateri članek oziroma oddajo se popravek nanaša.
odvzem premoženja nezakonitega izvora – začasno zavarovanje – zemljiško pismo
Zemljiško pismo je ordrski vrednostni papir, zato v njegovo prenosljivost po njegovi izdaji ni mogoče posegati. Varstvo tretjih oseb v postopku odvzema premoženja nezakonitega izvora je predvideno z določilom o oklicu začetka postopka za odvzem premoženja nezakonitega izvora.
Tožena stranka je z odločbama, ki sta predmet tega socialnega spora utemeljeno zavrnila zahtevo tožnice za priznanje pravice do družinske pokojnine, saj tožnica ni izpolnjevala pogoja iz 1. odstavka 116. člena ZPIZ-1, ki določa, da ima otrok pravico do družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Tožnica namreč na dan vložitve zahteve ni izpolnjevala pogoja starosti, saj je že dopolnila starost 26 let.
S pogodbo o izobraževanju dogovorjena obveznost delavca, da določen čas po končanem izobraževanjem ostane na delu pri delodajalcu, pomeni dopusten primer omejitve svobodne izbire dela. V skladu s splošnimi načeli obligacijskega prava je takšna omejitev dopustna, če je pri tem upoštevano načelo sorazmernosti. V skladu s tem načelom je delavec dolžan povrniti le sorazmerni del stroškov, če je po končanem izobraževanju na delu ostal krajši čas, kot pa bi moral glede na pogodbeno zavezo. Zato tožeča stranka lahko od toženke (zaradi predčasne prekinitve dela pri tožeči stranki) zahteva le vrnitev sorazmernega dela stroškov doktorskega študija.
ZSPJS-F člen 22.e. ZJU člen 96, 96/1. ZDR člen 42, 126. Uredba o pogojih in višini dodatka za plačilo povečanega obsega dela člen 2.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo - dodatek za povečan obseg dela - višina
Tožnik je bil v spornem času formalno razporejen na dolžnost referenta in je opravljal vse naloge, ki so spadale v okvir tega delovnega mesta, dodatno pa je opravljal naloge višje vrednotenega delovnega mesta vodje v drugi enoti. Tožena stranka mu je zato utemeljeno obračunavala plačo po količniku, ki je bil določen za dolžnost, na katero je bil tožnik razporejen in jo je tudi v celoti izvrševal. Do razlike v plači glede na dejansko delo je delavec upravičen v primeru, ko je formalno razporejen na eno dolžnost, dejansko pa opravlja delo na drugi dolžnosti. Stališču tožnika, da je upravičen do razlike v plači, bi bilo mogoče pritrditi le, kolikor bi šlo za fiktivno razporeditev na delovno mesto referenta in dejansko opravljanje le dela vodje vzdrževanja infrastrukture. Tega sodišče ni ugotovilo, tožnik pa ne zatrjuje, da nalog referenta ni opravljal v celoti. Delavec ne more sočasno opravljati dela na dveh delovnih mestih polni delovni čas. Tožnik je opravljal delo na delovnem mestu referenta, na katerega je bil razporejen, in za to delo je prejemal plačo za polni delovni čas. Zato tožnik ni upravičen do plače za obe delovni mesti skladno z dejansko opravljenim delom.
Okoliščino, da je tožnik ob ali poleg svojega dela opravljal tudi drugo delo oziroma opravljal naloge, ki spadajo v delokrog drugega delovnega mesta, je potrebno upoštevati pri priznanju dodatka za povečan obseg dela oziroma nadpovprečno obremenjenost pri opravljanju rednih nalog.
Subsidiarna odgovornost lastnika za plačilo obratovalnih stroškov najemnega stanovanja ima tudi po oceni pritožbenega sodišča pravno naravo subsidiarnega poroštva, kar pomeni, da je za aktiviranje subsidiarnega poroštva druge toženke zadostovalo že, če se najemnik na pisno zahtevo tožeče stranke v razumnem roku ni odzval na plačilo.
priznana dejstva – pravdni stroški – pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov – spor majhne vrednosti – vštevanje stroškov izvršilnega postopka
Konkretizirana dejstva tožeče stranke, ki jih tožena stranka zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za ne zanikana in priznana.
Zahteva za povračilo pravdnih stroškov, ki jo je tožeča stranka podala dva dni po prejemu sodbe (torej takoj, ko je izvedela, da obravnave, na kateri bi še lahko pravočasno priglasila stroške postopka, ne bo), je pravočasna.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0078831
SZ člen 7, 8. SZ-1 člen 2, 10. ZTLR člen 12. ZPP člen 190, 244. OZ člen 193, 190, 198, 347.
odtujitev nepremičnine med pravdo - stvarnopravni zahtevki - uporabnina - stvarna legitimacija - vznemirjanje lastninske pravice - večstanovanjska hiša - funkcionalno zemljišče - zastaranje - najemna pogodba - obseg uporabe - nadomestilo koristi - tržna najemnina - izvedensko mnenje pridobljeno izven pravde
Tožnica za zahtevek za plačilo uporabnine za čas po odtujitvi nepremičnine (od 1. 7. 2008) ni več stvarno, ne procesno aktivno legitimirana.
Tožnica je stvarno aktivno legitimacijo glede stvarnopravnih zahtevkov z odtujitvijo nepremičnine, glede zahtevka za plačilo uporabnine pa s cesijo, izgubila in bi bili njeni zahtevki, če ji 190. člen ZPP ne bi ohranil aktivne procesne legitimacije, zgolj zaradi odtujitve nepremičnine oziroma prenosa terjatve, zavrnjeni.
Dostop, ki je na skici označen z rumeno barvo, je edini dostop do večstanovanjske stavbe, v kateri je tudi stanovanje, ki ga toženci uporabljajo. Nedvomno gre zato v tem delu za zemljišče, ki ga je mogoče opredeliti kot funkcionalno zemljišče stavbe.
Čeprav se uporabnina in pripadajoče obresti uveljavljajo skupaj, s tem obrestni del zahtevka ne izgubi svoje prave narave – še vedno gre za zamudne obresti. Zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve, v konkretnem primeru torej uporabnina, tako zastara v petih letih, zamudne obresti pa v treh letih.
Izven postopka izdelano mnenje, ki mu nasprotna stranka nasprotuje, ne more biti dokaz v smislu določb ZPP, še manj pa dokaz v smislu izvedeniškega mnenja. Izven postopka pridobljeno mnenje sodišče zato lahko upošteva le kot trditve stranke.
neupravičena pridobitev - uporaba celotne nepremičnine - pasivnost enega solastnika
Razmerje med solastniki ne pomeni, da ima en solastnik pravico stvar v celoti uporabljati in nič storiti ter ne reagirati na predlog drugega. Obveza je na strani obeh solastnikov in toženec ne bi smel enostavno spregledati tožnikovega predloga. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je imel toženec od takšne uporabe korist, saj je uporabljal tudi tožnikov del.