Kadar tožnik s tožbo uveljavlja ničnost pogodbe med tožencem in tretjo osebo, je njegov interes pravno utemeljen, če izkaže, da bi mu uspeh v pravdi odprl možnost, da v nadaljnjem postopku uveljavi kakšno svojo pravico (in ne le ekonomsko nadejo) ali korist, ki mu jo zagotavlja zakon.
Če ni popolne identitete med oznako v listini in oznako v zemljiški knjigi, še ne pomeni, da zahtevek ni izvršljiv, saj vpisa ni mogoče dovoliti le v primeru obstoja dvoma o identiteti nepremičnine
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080420
OZ člen 275. ZPP člen 285.
zakonska subrogacija - materialno procesno vodstvo
Tudi v primeru zakonske subrogacije bi morala tožeča stranka, glede na ugovore tožene stranke, dokazati, da je bil poškodovanec njen zavarovanec in da je torej utemeljeno plačala zatrjevani znesek.
znižanje preživnine - znatno spremenjene okoliščine
Spremenjene okoliščine v luči 132. člena ZZZDR morajo biti bistvene oziroma znatne. V nasprotnem primeru bi prišlo do situacije, ko bi upoštevanje vsake spremembe in ne zgolj bistvene pomenilo kontinuirano določanje vsakokratne mesečne preživnine skozi celotno preživninsko obdobje. Razmere, od katerih je odvisna določitev preživnine, se namreč stalno spreminjajo.
zakonske zamudne obresti - zamuda z izpolnitvijo denarne obveznosti - obseg izvršilnega naslova
Upnica je upravičena do zakonskih zamudnih obresti od glavnice (ki je zapadla v plačilo z iztekom roka za prostovoljno izpolnitev in je dolžnik ni plačal), saj je dolžnost plačevanja zakonskih zamudnih obresti zakonska posledica dolžnikove zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti (299. in 378. člen Obligacijskega zakonika). Vendar pa taka zakonska določba sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče dovoliti in voditi izvršbo tudi za zakonske zamudne obresti, v kolikor izvršilni naslov (sklep sodišča) ne zajema tudi zakonskih zamudnih obresti.
ugotovitev neobstoja ločitvene pravice – pridobljena zastavna pravica – odsvojitev premičnine pred uvedbo stečaja
Ker je tožeča stranka vozilo, ki je predmet uveljavljane ločitvene pravice po 19. členu ZFPPIPP, prodala V. d. o. o. in da mu ga je izročila tudi v posest
, lastninska pravica na premičnini pa se pridobi z izročitvijo v posest pridobitelja (60. člen SPZ), pri čemer prodaja zastavljene premičnine ne pomeni prenehanja zastavne pravice na premičnini, je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da pravica
tožene stranke do plačila njene terjatve do tožeče stranke v višini 8.828,11 EUR s pp iz osebnega vozila C. B. b. ..., reg št. ... ID št. ... pred plačilom terjatev drugih upnikov tožeče stranke iz tega premoženja v stečajnem postopku nad tožečo stranko, ne obstaja.
Ker vozila, ki je predmet pravde ob začetku stečajnega postopka ni bilo v stečajni masi, je kljub temu, da je na vozilu tožena stranka veljavno pridobila zastavno pravico s sklepom o izvršbi, prenehala ločitvena pravica tožene stranke, saj ločitvena pravica na premoženju, ki ni del stečajne mase, ne more obstajati.
STVARNO PRAVO – USTAVNO PRAVO - CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0078834
URS člen 69, 125. SPZ člen 37, 217, 217/2. ZCes-1 člen 3.
pridobitev stvarne služnosti - priposestvovanje - odlok o kategorizaciji cest - kategorizacija cest, ki potekajo po zemljiščih v zasebni lastnini - neustavnost odloka - exceptio illegalis - javno dobro
Občinski odloki o kategorizaciji javnih cest, ki kategorizirajo ceste, ki potekajo po zemljiščih v zasebni lasti, so v neskladju z 69. členom Ustave.
Občina je tista, ki bi morala v skladu z zakonodajo poskrbeti, da bi dejanska cesta to postala tudi pravno; poskrbeti bi torej morala, da bi na zemljiščih pridobila lastninsko pravico, ki je pogoj, da se cesta lahko kategorizira ter vpiše v zemljiško knjigo kot javno dobro v lasti občine. Določila ZCes-1 za del zemljišča, ki je v zasebni lasti, ne veljajo.
Odobritev oziroma pristanek lastnika služečega zemljišča, da se služnost lahko izvršuje, ni predpostavka za pridobitev služnosti na podlagi priposestvovanja.
ZFPPIPP člen 24a, 24a/2, 24a/2-2, 264a, 264a/4, 266, 274a, 281, 282, 282/2, 296, 296/4, 298, 298/4, 370. ZTFI člen 7, 7-4. ZST-1 člen 39.
finančni instrumenti – dogovor o izravnavi – kvalificirana finančna pogodba – terminska pogodba – odstop od pogodbe – prijava terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku – priznanje terjatev in ločitvenih pravic – pouk sodišča – odmera sodne takse za pritožbo
Prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku vsebuje tudi zahtevek za prednostno plačilo priznane zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, in zahtevek za plačilo nezavarovanega dela terjatve iz splošne razdelitvene mase v skladu z ZFPPIPP. Ker je tožena stranka s prijavo terjatve in ločitvene pravice v stečajni postopek (ki je pravnomočno priznana) torej sama izbrala način poplačila, in sicer iz razdelitvene mase (splošne in posebne) po pravilih tega zakona o plačilu terjatev upnikov, se na določbo prvega odstavka 266. člena ZFPPIPP ne more več sklicevati.
Smisel dogovora o izravnavi in posebne ureditve kvalificiranih finančnih pogodb je v pretvorbi nasproti si stoječe denarne terjatve upnika proti stečajnemu dolžniku in terjatve stečajnega dolžnika za vrnitev finančnih instrumentov.
ZPP člen 99, 99/2, 142, 142/1, 142/3, 142/4, 224, 224/1. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku, člen 12, 12/2.
fikcija vročitve – seznanjenost z vsebino pošiljke – obvestilo o prispelem pismu – neuporaben hišni predalčnik – vročilnica – javna listina – izpodbijanje vsebine vročilnice – zaslišanje stranke – primeren dokaz – razmerje med pooblaščencem in stranko
Vročitev oziroma njena fikcija (v primeru, ko naslovnik pisanja v petnajstdnevnem roku ne dvigne) nastopi že s samim potekom časa, medtem ko seznanjenost z vsebino pošiljke za pravilnost vročitve ni relevantna. Fikcija je namreč ravno v tem, da se vročitev šteje za opravljeno (čeprav v resnici ni), če pisanje ni dvignjeno v roku, in pride v poštev tudi za pisanja, ki jih je treba vročiti osebno.
Neuporabnost predalčnika se presoja v odnosu do pisanja iz 1. odstavka 142. člena ZPP, ne pa v odnosu do obvestila o prispelem pisanju. ZPP temelji na izhodišču, da je dolžna skrbnost tistega, ki se vpisuje v sodni register (tožena stranka), da poskrbi, da bo na naslovu, ki je v registru vpisan kot sedež, omogočeno tudi sprejemanje sodnih pošiljk.
Toženec samo s predlaganim dokazom lastnega zaslišanja, s katerim bi lahko potrdil svoje pritožbene trditve o nepuščenem obvestilu o prispeli pošiljki v hišnem predalčniku toženca, zakonske domneve o resničnosti takšnih dejstev iz vročilnice ne more ovreči. Če bi že samo dokaz z zaslišanjem stranke, s katerim ta dokazuje zatrjevanja o neresničnosti dejstev, izhajajočih iz javne listine, lahko izpodbil takšno zakonsko domnevo, bi bilo to v nasprotju z namenom, zaradi katerega je ZPP takšno dokazno moč javnim listinam sploh določil. Ta je določil takšno dokazno pravilo ravno zaradi zaupanja v nosilce javnih pooblastil, ki je bilo izkustveno potrjeno.
Notranje razmerje med pooblaščencem in stranko lahko sodišče upošteva le toliko, kolikor se odraža v zunanjem svetu. Za to zunanjo manifestacijo pa sta zadolžena pooblaščenec in stranka.
gradbena pogodba - odprava napak - grajanje napak - pogodbena garancija - prekluzivni rok za vložitev tožbe - zavajanje
Tudi v primeru, če se napake uveljavljajo na podlagi pogodbene garancije, velja prekluzivni rok za vložitev tožbe eno leto od grajanja napake. Z vložitvijo tožbe v obveznem roku se namreč negotovost glede reševanja spornega razmerja konča.
Če zaradi konkretnega ravnanja izvajalca (izrecne izjave, da k odpravi ne bo pristopil na zahtevani način) naročnik nima več razlogov za utemeljeno sklepanje, da bo ta napako odpravil, o zavajanju ni več mogoče govoriti in začne teči prekluzivni rok za vložitev tožbe.
ugotovitev nezatrjevanega dejstva – izpovedba priče – načelo kontradiktornosti
V kolikor sodišče ugotovi s strani strank nenavajano dejstvo, s tem nasprotni stranki odvzame pravico, da se o tem dejstvu izjavi, kar je kršitev načela kontradiktornosti postopka iz 5. člena ZPP in temu posledično absolutna bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103, 103/1. ZPIZ-2 člen 329. ZZRZI člen 37, 40, 40/1, 40/4. ZDR člen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalidnost - delovni invalid - komisija
V konkretnem primeru je Komisija podala mnenje, da tožena stranka kot delodajalec tožnici kot delovni invalidki, ki zaradi invalidnosti III. kategorije ni zmožna opravljati dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu čistilke z omejitvami, utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi, in da obstaja podlaga za odpoved pogodbe iz poslovnega razloga brez ponudbe nove pogodbe po določbi prvega odstavka 102. člena ZPIZ-1 in 40. člena ZZRZI. Zato tožničin tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita, ni utemeljen.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080390
OZ člen 83. ZMZPP člen 29, 48, 48/1, 52.
ugovor pristojnosti – spor z mednarodnim elementom – dogovor o izključni pristojnosti – razlaga pogodb
Pravdni stranki se kot pogodbeni stranki nista dogovorili le za izključno pristojnost izraelskega sodišča, pač pa v zvezi z neizpolnitvijo pogodbe s strani tožene stranke, kar je primer v obravnavani pravdi, za pristojnost sodišča v Republiki Sloveniji.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje dela nepremičnine - gradnja na tujem svetu - dobrovernost - izbrisna tožba
Priposestvovanje dela nepremičnine je mogoče, če se posest izvršuje le na določenem delu, ni pa mogoče priposestvovanje idealnega dela.
Zaradi odsotnosti ustreznih trditev tožeče stranke ni bilo mogoče preveriti, ali je tožeča stranka zgradila objekt v smislu določb ZTLR o gradnji na tujem svetu in je bil tožbeni zahtevek že iz navedenega razloga utemeljeno zavrnjen.
Tožeča stranka ni uspela z zahtevkom na ugotovitve lastništva nepremičnine, zato tudi z izbrisno tožbo ne more uspeti, saj ta varuje osebo, katere pravica je bila z vpisom v zemljiški knjigi prizadeta.
vračunanje daril - odpoved dedovanju - nujni delež - razpoložljivi del zapuščine
Če se je obdarjenec, ki bi sicer prišel v poštev kot dedič, odpovedal dedovanju, sporov z njim (glede darila) ni več mogoče reševati v zapuščinskem postopku in le-tega zato ni mogoče prekinjati.
obseg zapuščine - lastništvo nepremičnin - zemljiškoknjižni podatki
Ker prvostopenjsko sodišče kljub opravljenim poizvedbam o morebitnem lastništvu pokojnega na nepremičnini ni ugotovilo, da bi spadalo v zapuščino po pokojnem tudi stanovanje, na njem ni mogoče dedovanje.
pravdni stroški – potrebni stroški – odvetniška tarifa – nagrada za postopek – oprava dejanja
Za odmero nagrade po tarifni številki 3100 OT ni pomembno, ali je stranka že vložila kakšno vlogo oziroma opravila navzven zaznavno dejanje, saj pravica do nagrade nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek.
Pogoje v postopku sodnega depozita postavlja predlagatelj, na te pogoje je sodišče vezano, ko odloča o utemeljenosti predloga nasprotnega udeleženca za izplačilo sodnega depozita.
Nevarnost napačnega načina izpolnitve obveznosti bremeni predlagatelja, ker je predlagatelj določil pogoje in obvestil sodišče prve stopnje, da nasprotni udeleženci niso izpolnili pogojev, ki so bili predpostavka za izplačilo sodnega depozita.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – LASTNINJENJE
VSL0078825
SZ člen 117, 117/1, 117/5, 123. SPZ člen 154.
sklenitev prodajne pogodbe za bremen prosto stanovanje - stanovanjska pravica - zahteva za odkup po določbah SZ - pravočasnost uveljavljana pravice do odkupa - zastaranje - kontrahirna dolžnost - prenehanje hipoteke
Drži, da sodba učinkuje le med pravdnima strankama. Zmotno pa je naziranje, da je zaradi (po vložitvi nasprotne nasprotne tožbe) ustanovljenih hipotek v korist tretje osebe sodba neizvršljiva. Zavezuje le pravdni stranki. Na tožnici je obveznost, da zagotovi toženki nakup bremen prostega stanovanja. Torej je na njej (tudi) obveznost, da predhodno na stanovanju, ki je predmet te pravde, izposluje prenehanje hipotek na enega od načinov iz 154. člena SPZ.
SZ v 123. členu določil prekluzivni dveletni rok za uveljavljanje pravice do nakupa stanovanja z zakonsko določenimi popusti. Ne gre za rok za vložitev tožbe, pač pa za rok za vložitev zahteve za prodajo stanovanja po 117. členu SZ. Če je zahteva postavljena pravočasno (pred 19. 10. 1993 – dve leti po uveljavitvi SZ), je mogoče vložiti tožbo v splošnem zastaralnem roku
Če lastnik stanovanja neutemeljeno odkloni sklenitev pogodbe in jo upravičenec uveljavlja v pravdi, slednji zaradi tega ne sme biti prikrajšan. To se lahko zagotovi le s tem, da kupi stanovanje pod pogoji, ki bi veljali, če zavezanec za prodajo z izpolnitvijo obveznosti ne bi odlašal.
pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami – sklenitev pogodbe – plačilo provizije - prevara
Pritožnica z zatrjevanimi okoliščinami sklenitve pisne posredniške pogodbe in njenimi trditvami o tožničini prevari toženke pri sklenitvi te pogodbe, ne more uspeti, saj razveljavitve te pogodbe v prvostopenjskem postopku ni uveljavljala skladno s prvim odstavkom 49. člena OZ. Prvostopenjsko sodišče je zato pogodbo pravilno presojalo kot pravno veljavno, ne da bi se spuščalo v presojo obstoja prevare ob sklepanju te pogodbe.