PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI
VSL0079867
ZDDV-1 člen 5, 5/1, 41, 41/2. ZASP člen 156. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11.
javna priobčitev neodrskih glasbenih del – plačilo nadomestila – avtorski honorar – tarifa – DDV
Vrednostim nadomestila, kot izhajajo iz Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (1998), je treba prišteti tudi DDV, saj je tožeča stranka davčni zavezanec.
ZIZ člen 239, 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1, 260, 260/2.
zavarovanje denarne terjatve - predhodna odredba - predlog za izdajo predhodne odredbe - pogoji za izdajo predhodne odredbe - zavrnitev predloga - objektivna nevarnost - domneva nevarnosti - višina terjatve - ugovor zoper sklep o izvršbi - zanikanje obstoja obligacijskega razmerja - ugovor zastaranja - trditveno breme - podatki o premoženju dolžnika - več predhodnih odredb
Dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni zanikal obstoja poslovnega razmerja z upnikom, temveč je uveljavljal ugovor prenehanja obveznosti zaradi zastaranja, zato ni podana domneva nevarnosti iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ.
Pogoj za predhodno odredbo je podan, če je iz trditvene in dokazne podlage v predlogu za izdajo predhodne odredbe možna celovita ocena dolžnikovega premoženjskega in finančnega stanja, ki s stopnjo verjetnosti kaže na nevarnost za bodočo uveljavitev terjatve.
Trditveno in dokazno breme potrebnosti izdaje dveh ali več predhodnih odredb je na strani upnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0080832
SPZ člen 118, 118/4, 119, 119/6. ZPP člen 78, 78/1, 87, 87/3, 98, 98/2. SZ člen 23, 31.
upravnik - zakoniti zastopnik - veljavnost pogodbe o upravljanju - deklaratornost vpisa upravnika v register - aktivna legitimacija za vtoževanje stroškov rezervnega sklada
Da je le upravnik zakoniti zastopnik v postopkih izterjave in gospodarjenja s sredstvi rezervnega sklada, drži le v primeru, da to materialnopravno upravičenje izhaja iz (veljavne) pogodbe o upravljanju, iz katere izhaja, da ima upravnik v svojem imenu in v korist etažnih lastnikov pravico izterjati dolgovana plačila v rezervni sklad (pogodbeni prenos pooblastila). Sicer pa aktivna legitimacija za vtoževanje stroškov rezervnega sklada pripada etažnim lastnikom in ne upravniku.
Skladno z določili ZPP o zastopanju zakoniti zastopnik zastopa le stranko, ki nima pravdne sposobnosti, kar v predmetni zadevi ni primer, zato družbi S. d. d. položaja zakonitega zastopnika sodišče v postopku na podlagi določb ZPP ne more priznati.
Toženka je že v odgovoru na tožbo navedla, da je tožnica v javnem natečaju nastopala samostojno brez podizvajalcev, zaradi česar je toženka sklepala, da bo tožnica opravljala prevode sama. Smiselno je s tem opozorila na nesklepčnost tožbe v obsegu izgubljenega dobička tožnice, ki bi ga le-ta pridobila z angažiranjem podizvajalcev. Materialno procesno vodstvo tako niti ni bilo potrebno.
preprečevanje nasilja v družini – načelo sorazmernosti – podaljšanje ukrepa – časovna omejenost ukrepa
Četrti odstavek 19. člena ZPND trajanje ukrepa omejuje na 6 mesecev, z možnostjo podaljšanja za nadaljnjih 6 mesecev. Ker je sodišče v danem primeru o predlogu za podaljšanje ukrepa odločalo šele po njegovem izteku, bi ga lahko podaljšalo za (največ) 6 mesecev od njegovega izteka in ne od trenutka izdaje sklepa ali celo od njegove vročitve, saj bi s tem trajanje ukrepa nedopustno podaljševalo.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079876
SZ-1 člen 111, 112. ZPP člen 161, 313, 313/2. SPZ člen 48.
uporaba stanovanja brez pravnega naslova – soglasje lastnika – vlaganja v nepremičnino – rok za izpraznitev in izročitev stanovanja – pravdni stroški – sosporniki
Toženci očitno nimajo (več) soglasja tožnikov za bivanje v sporni nepremičnini, saj z vloženo tožbo zahtevajo njihovo izselitev, pri čemer predhodno pozivanje za samo vložitev tožbe ni bilo potrebno.
Rok za izpraznitev in izročitev stanovanja, kot ga določa 112. člen SZ-1 (60 do 90 dni), velja le v primeru odpovedi najemne pogodbe, ki je v konkretnem primeru ni bilo, zato velja rok, ki ga določa 2. odstavek 313. člena ZPP (15 dni).
zakonske zamudne obresti - zamuda z izpolnitvijo denarne obveznosti - obseg izvršilnega naslova
Upnica je upravičena do zakonskih zamudnih obresti od glavnice (ki je zapadla v plačilo z iztekom roka za prostovoljno izpolnitev in je dolžnik ni plačal), saj je dolžnost plačevanja zakonskih zamudnih obresti zakonska posledica dolžnikove zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti (299. in 378. člen Obligacijskega zakonika). Vendar pa taka zakonska določba sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče dovoliti in voditi izvršbo tudi za zakonske zamudne obresti, v kolikor izvršilni naslov (sklep sodišča) ne zajema tudi zakonskih zamudnih obresti.
Pogoje v postopku sodnega depozita postavlja predlagatelj, na te pogoje je sodišče vezano, ko odloča o utemeljenosti predloga nasprotnega udeleženca za izplačilo sodnega depozita.
Nevarnost napačnega načina izpolnitve obveznosti bremeni predlagatelja, ker je predlagatelj določil pogoje in obvestil sodišče prve stopnje, da nasprotni udeleženci niso izpolnili pogojev, ki so bili predpostavka za izplačilo sodnega depozita.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080420
OZ člen 275. ZPP člen 285.
zakonska subrogacija - materialno procesno vodstvo
Tudi v primeru zakonske subrogacije bi morala tožeča stranka, glede na ugovore tožene stranke, dokazati, da je bil poškodovanec njen zavarovanec in da je torej utemeljeno plačala zatrjevani znesek.
KZ člen 95, 96, 244, 244/1, 244/2. ZKP člen 371, 371/2, 500.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - velika premoženjska korist - zastaranje pregona - dokazna ocena - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Utemeljena pa je pritožba SKC, ki je po členu 367/V ZKP upravičena oseba za vložitev pritožbe, ker ji je bila z napadeno sodbo na podlagi člena 95 v zvezi s členom 96 KZ odvzeta premoženjska korist. Pritožnica ima namreč prav, ko uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/II ZKP, ko navaja, da ji sodišče prve stopnje ni dalo možnosti izjasniti se glede odvzete ji premoženjske koristi, saj je sodišče prve stopnje ni povabilo na glavno obravnavo, na kateri ima pravico predlagati dokaze in z dovoljenjem predsednika senata postavljati vprašanja obdolžencu, pričam in izvedencem, prav tako pa nikoli ni bila seznanjena z obtožbo. Pri tem se sklicuje še na kršitve Ustave Republike Slovenije, ki vsakomur zagotavlja jamstvo lastninske svobode, kar je privedlo skupaj z uveljavljano kršitvijo do nezakonitosti in nepravilnosti napadene sodbe.
pozneje najdeno premoženje – zapuščinska obravnava – dedna izjava – pomanjkanje odgovora na poziv sodišča za podajo dedne izjave
Sodišče glede naknadno najdenega premoženja ne opravi zapuščinske obravnave, temveč le pridobi dedne izjave dedičev ter razdeli to premoženje na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Ker ena izmed dedinj na poziv sodišča za podajo dedne izjave ni odgovorila pravočasno, jo je sodišče pravilno štelo kot dedinjo.
ZFPPIPP člen 225, 225/2, 225/3, 226, 226/3, 226/4, 226/6, 240.
začasna odredba – posebna stečajna masa – poseg v posebno stečajno maso – razdelitvena masa – ločitvena pravica - čas vložitve predloga za izdajo začasne odredbe
V stečajnem postopku je mogoče predlog za izdajo začasne odredbe proti stečajnemu dolžniku vložiti v času od uvedbe stečajnega postopka dalje in najpozneje do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka.
Kadar tožnik s tožbo uveljavlja ničnost pogodbe med tožencem in tretjo osebo, je njegov interes pravno utemeljen, če izkaže, da bi mu uspeh v pravdi odprl možnost, da v nadaljnjem postopku uveljavi kakšno svojo pravico (in ne le ekonomsko nadejo) ali korist, ki mu jo zagotavlja zakon.
Če ni popolne identitete med oznako v listini in oznako v zemljiški knjigi, še ne pomeni, da zahtevek ni izvršljiv, saj vpisa ni mogoče dovoliti le v primeru obstoja dvoma o identiteti nepremičnine
Pritožničina razlaga drugega odstavka 12. člena Pogodbe, da naj bi se pogodba iz pogodbe za določen čas zgolj na podlagi njenega predloga za obnovo pogodbe avtomatično transformirala v pogodbo za nedoločen čas, bi pomenila obid kogentne določbe 10. člena Pravilnika, po kateri se poslovni prostori oddajajo v najem za določen čas – za dobo 10 let. Določba pogodbe, ki bi bila v nasprotju s prisilnim predpisom (tudi če bi pogodbene stranke zasledovale tak namen, kot ga zatrjuje tožena stranka – to je transformacijo v pogodbeno razmerje za nedoločen čas) pa bi bila nična in ji sodišče ne bi smelo nuditi pravnega varstva.
Kot sporne pogodbene določbe je treba razumeti le tiste določbe, ki glede na besedilo, včasih pa tudi glede na kontekst, v katerem so izoblikovane, objektivno vzeto omogočajo več različnih razlag. Zgolj subjektivno dojemanje strank pa pri tem ne igra nobene vloge.
NEPRAVDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078873
ZNP člen 33, 33/3. ZZZDR člen 130. ZPP člen 188.
upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku - sporazum o preživnini - izjava o umiku - vsebina izjave o umiku predloga
Z upoštevanjem prepozne pritožbe predlagateljice pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijani sklep, niso prizadete. Obravnavanje pritožbe je v korist obeh predlagateljev, ki želita urediti skrb za skupna otroka po razpadu izvenzakonske skupnosti, predvsem pa njunih otrok, na interese katerih mora sodišče še posebej paziti.
O umiku ni mogoče sklepati iz obnašanja predlagatelja, tudi ne, če je ta zapustil razpravno dvorano rekoč, naj predlagateljica odslej zadeve ureja sama. Jasne in konkretne izjave predlagatelja o umiku predloga v obravnavani zadevi ni bilo.
STVARNO PRAVO – USTAVNO PRAVO - CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0078834
URS člen 69, 125. SPZ člen 37, 217, 217/2. ZCes-1 člen 3.
pridobitev stvarne služnosti - priposestvovanje - odlok o kategorizaciji cest - kategorizacija cest, ki potekajo po zemljiščih v zasebni lastnini - neustavnost odloka - exceptio illegalis - javno dobro
Občinski odloki o kategorizaciji javnih cest, ki kategorizirajo ceste, ki potekajo po zemljiščih v zasebni lasti, so v neskladju z 69. členom Ustave.
Občina je tista, ki bi morala v skladu z zakonodajo poskrbeti, da bi dejanska cesta to postala tudi pravno; poskrbeti bi torej morala, da bi na zemljiščih pridobila lastninsko pravico, ki je pogoj, da se cesta lahko kategorizira ter vpiše v zemljiško knjigo kot javno dobro v lasti občine. Določila ZCes-1 za del zemljišča, ki je v zasebni lasti, ne veljajo.
Odobritev oziroma pristanek lastnika služečega zemljišča, da se služnost lahko izvršuje, ni predpostavka za pridobitev služnosti na podlagi priposestvovanja.
sodba na podlagi pripoznave – spor majhne vrednosti – preizkus pravilne uporabe materialnega prava – utemeljenost zahtevka
Zakon zaradi pasivnosti tožene stranke ob vročitvi tožbe v sporu majhne vrednosti postavlja neizpodbojno domnevo o pripoznavi tožbenega zahtevka in sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, pri čemer mu pred izdajo sodbe ni treba preverjati, ali iz zatrjevanih dejstev izhaja utemeljenost zahtevka, in torej, razen v okviru preizkusa po tretjem odstavku 3. člena ZPP, ne uporabi materialnega prava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0080856
OZ člen 168, 168/3. ZPP člen 7, 212, 285.
izgubljeni dobiček – sklepčnost tožbe – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – dokaz z izvedencem
Skladno z določbo tretjega odstavka 168. člena OZ se pri oceni izgubljenega dobička upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ni mogoče doseči. Pri tem je breme ustreznega zatrjevanja nastale škode na tožniku.
Predpogoj, da bi sodišče strokovno pomoč izvedenca potrebovalo je, da bi tožeča stranka zatrjevala in dokazala tisto dejansko podlago, iz katere naj bi izvedenec sklepal na predvidene rezultate poslovanja v vtoževanem obdobju.
Sodišče prve stopnje tožeče stranke res ni pozvalo na dopolnitev trditvene podlage glede obsega in višine nastale škode, vendar je na te pomanjkljivosti v svojih vlogah med postopkom ves čas opozarjala toženka. Razjasnitvena oblast kot dopolnilo trditvenemu bremenu pa pride v poštev šele tedaj, kadar nasprotna stranka vrzeli v trditvah nasprotnice ne izpostavi že sama.