NEPRAVDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078873
ZNP člen 33, 33/3. ZZZDR člen 130. ZPP člen 188.
upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku - sporazum o preživnini - izjava o umiku - vsebina izjave o umiku predloga
Z upoštevanjem prepozne pritožbe predlagateljice pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijani sklep, niso prizadete. Obravnavanje pritožbe je v korist obeh predlagateljev, ki želita urediti skrb za skupna otroka po razpadu izvenzakonske skupnosti, predvsem pa njunih otrok, na interese katerih mora sodišče še posebej paziti.
O umiku ni mogoče sklepati iz obnašanja predlagatelja, tudi ne, če je ta zapustil razpravno dvorano rekoč, naj predlagateljica odslej zadeve ureja sama. Jasne in konkretne izjave predlagatelja o umiku predloga v obravnavani zadevi ni bilo.
STVARNO PRAVO – USTAVNO PRAVO - CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0078834
URS člen 69, 125. SPZ člen 37, 217, 217/2. ZCes-1 člen 3.
pridobitev stvarne služnosti - priposestvovanje - odlok o kategorizaciji cest - kategorizacija cest, ki potekajo po zemljiščih v zasebni lastnini - neustavnost odloka - exceptio illegalis - javno dobro
Občinski odloki o kategorizaciji javnih cest, ki kategorizirajo ceste, ki potekajo po zemljiščih v zasebni lasti, so v neskladju z 69. členom Ustave.
Občina je tista, ki bi morala v skladu z zakonodajo poskrbeti, da bi dejanska cesta to postala tudi pravno; poskrbeti bi torej morala, da bi na zemljiščih pridobila lastninsko pravico, ki je pogoj, da se cesta lahko kategorizira ter vpiše v zemljiško knjigo kot javno dobro v lasti občine. Določila ZCes-1 za del zemljišča, ki je v zasebni lasti, ne veljajo.
Odobritev oziroma pristanek lastnika služečega zemljišča, da se služnost lahko izvršuje, ni predpostavka za pridobitev služnosti na podlagi priposestvovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0080856
OZ člen 168, 168/3. ZPP člen 7, 212, 285.
izgubljeni dobiček – sklepčnost tožbe – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – dokaz z izvedencem
Skladno z določbo tretjega odstavka 168. člena OZ se pri oceni izgubljenega dobička upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ni mogoče doseči. Pri tem je breme ustreznega zatrjevanja nastale škode na tožniku.
Predpogoj, da bi sodišče strokovno pomoč izvedenca potrebovalo je, da bi tožeča stranka zatrjevala in dokazala tisto dejansko podlago, iz katere naj bi izvedenec sklepal na predvidene rezultate poslovanja v vtoževanem obdobju.
Sodišče prve stopnje tožeče stranke res ni pozvalo na dopolnitev trditvene podlage glede obsega in višine nastale škode, vendar je na te pomanjkljivosti v svojih vlogah med postopkom ves čas opozarjala toženka. Razjasnitvena oblast kot dopolnilo trditvenemu bremenu pa pride v poštev šele tedaj, kadar nasprotna stranka vrzeli v trditvah nasprotnice ne izpostavi že sama.
ZDR člen 88, 88/3, 90, 90/3, 90/4, 109. ZZZPB člen 19.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev
V zvezi s pojmom ustrezne zaposlitve je bilo v sodni praksi VDSS uveljavljeno stališče, da se kot ustrezna zaposlitev šteje tudi zaposlitev za delovno mesto, za katerega je poleg enake stopnje strokovne izobrazbe, kot je bila določena za zasedbo prejšnjega delovnega mesta, alternativno določena tudi ena stopnja nižje (ali višje) strokovne izobrazbe.
V primeru, ko je delavcu ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi ponujena zaposlitev na drugem delovnem mestu, za katero je bila alternativno določena več stopenj nižja strokovna izobrazba (poleg stopnje strokovne izobrazbe, ki je bila določena za delovno mesto po odpovedani pogodbi o zaposlitvi), je potrebno pri presoji ustreznosti ponujene zaposlitve primerjati najnižjo stopnjo strokovne izobrazbe, alternativno določeno za ponujeno zaposlitev, s stopnjo strokovne izobrazbe, ki je bila določena za delavčevo prejšnje delovno mesto. Če je bila za ponujeno zaposlitev najnižja alternativno določena stopnja strokovne izobrazbe za dve stopnji (ali celo za več stopenj) nižja od tiste, ki se je zahtevala za prejšnje delo delavca, je ponujena zaposlitev neustrezna. Zaposlitev, v zvezi s katero se zahteva alternativno za več kot ena stopnjo nižja strokovna izobrazba, je zato neustrezno zaposlitev, saj bi drugačna razlaga člena 90/3 ZDR pomenila razlago, ki bi bila izrazita v škodo delavcev (že zaradi posledic odklonitve ustrezne zaposlitve, pa tudi zato, ker bi drugačna razlaga pojma ustrezne zaposlitve omogočala delodajalcem, da bi z določitvijo več alternativno določenih stopenj strokovne izobrazbe za določeno delovno mesto lahko obšli namen člena 90/3 ZDR, ki se nanaša na ustreznost zaposlitve).
predmet zapuščinskega postopka - dodatni sklep o dedovanju - dopolnilni sklep o dedovanju - znano premoženje - kasneje najdeno premoženje
Dodatni sklep o dedovanju sodišče izda, če (se) naknadno izve za obstoj premoženja, dopolnilni sklep o dedovanju pa, kadar sodišče v sklep o dedovanju ni vključilo vsega znanega premoženja.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078822
ZVEtL člen 7, 7/3, 26, 26/2, 28, 28/3, 30, 30/6. ZNP člen 7, 21.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča - stavba zgrajena pred 1.1.2003 - prostorski akti ali upravna dovoljenja - lastninjenje - dobra vera - originarna pridobitev - vrednost spornega predmeta - obligatornost glavne obravnave - preiskovalno načelo
Ugotavljanje pripadajočega zemljišča pomeni odločanje, katero je tisto zemljišče, ki je v lasti lastnika stavbe oziroma v solastnini lastnikov. Določitev dobre vere kot merila določanja in ugotavljanja pripadajočega zemljišča kaže na zakonodajalčev namen, naj se o lastninski pravici odloča v postopku po ZVEtL.
Zemljiškoknjižna pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL še ne utemeljuje dobrovernosti pridobitelja.
Zakon za postopek določitve pripadajočega zemljišča obligatornosti naroka ne določa.
KZ člen 95, 96, 244, 244/1, 244/2. ZKP člen 371, 371/2, 500.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - velika premoženjska korist - zastaranje pregona - dokazna ocena - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Utemeljena pa je pritožba SKC, ki je po členu 367/V ZKP upravičena oseba za vložitev pritožbe, ker ji je bila z napadeno sodbo na podlagi člena 95 v zvezi s členom 96 KZ odvzeta premoženjska korist. Pritožnica ima namreč prav, ko uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/II ZKP, ko navaja, da ji sodišče prve stopnje ni dalo možnosti izjasniti se glede odvzete ji premoženjske koristi, saj je sodišče prve stopnje ni povabilo na glavno obravnavo, na kateri ima pravico predlagati dokaze in z dovoljenjem predsednika senata postavljati vprašanja obdolžencu, pričam in izvedencem, prav tako pa nikoli ni bila seznanjena z obtožbo. Pri tem se sklicuje še na kršitve Ustave Republike Slovenije, ki vsakomur zagotavlja jamstvo lastninske svobode, kar je privedlo skupaj z uveljavljano kršitvijo do nezakonitosti in nepravilnosti napadene sodbe.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje dela nepremičnine - gradnja na tujem svetu - dobrovernost - izbrisna tožba
Priposestvovanje dela nepremičnine je mogoče, če se posest izvršuje le na določenem delu, ni pa mogoče priposestvovanje idealnega dela.
Zaradi odsotnosti ustreznih trditev tožeče stranke ni bilo mogoče preveriti, ali je tožeča stranka zgradila objekt v smislu določb ZTLR o gradnji na tujem svetu in je bil tožbeni zahtevek že iz navedenega razloga utemeljeno zavrnjen.
Tožeča stranka ni uspela z zahtevkom na ugotovitve lastništva nepremičnine, zato tudi z izbrisno tožbo ne more uspeti, saj ta varuje osebo, katere pravica je bila z vpisom v zemljiški knjigi prizadeta.
Kadar tožnik s tožbo uveljavlja ničnost pogodbe med tožencem in tretjo osebo, je njegov interes pravno utemeljen, če izkaže, da bi mu uspeh v pravdi odprl možnost, da v nadaljnjem postopku uveljavi kakšno svojo pravico (in ne le ekonomsko nadejo) ali korist, ki mu jo zagotavlja zakon.
Če ni popolne identitete med oznako v listini in oznako v zemljiški knjigi, še ne pomeni, da zahtevek ni izvršljiv, saj vpisa ni mogoče dovoliti le v primeru obstoja dvoma o identiteti nepremičnine
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0078823
OZ člen 158, 964, 964/1, 965, 965/1. ZPP člen 11, 304, 304/1.
vzdrževanje reda na glavni obravnavi - disciplinski ukrep - denarna kazen - zavarovalna pogodba - zavarovanje pred odgovornostjo - beneficiar - direktna tožba - povrnitev škode - odgovornost zavarovanca - odgovornost imetnika živali
Če kdo, ki se udeležuje postopka, žali sodišče ali druge udeležence postopka, ga sodnik med drugim lahko tudi kaznuje z denarno kaznijo. Gre za disciplinski ukrep, ki je namenjen zagotavljanju nemotenega poteka obravnave in postopka, ne pa za ukrep, ki bi bil namenjen zaščiti integritete oziroma osebnih pravic udeleženca postopka, ki je osebno prizadet zaradi nedostojnega obnašanja kršitelja.
Sodišče o ukrepih in sankcijah po 304. členu ZPP odloča po uradni dolžnosti in na morebitne predloge strank v tej smeri ni vezano.
Pri zavarovanju pred odgovornostjo zavarovalnica odgovarja za škodo, nastalo z zavarovalnim primerom, če tretji oškodovanec zahteva odškodnino.
Pri zavarovanju pred odgovornostjo lahko oškodovanec zahteva neposredno od zavarovalnice povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi dogodka, za katerega odgovarja zavarovanec, vendar največ do zneska njene obveznosti . To pomeni, da mora zavarovalnica povrniti oškodovancu škodo, vendar le, če je zavarovanec – povzročitelj škode – zanjo odgovoren.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0075766
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 20a/1, 21, 26, 26/1, 55, 55/1, 55/1-2. ZN člen 4. ZPP člen 3, 3/3.
izvršilni naslov - notarski zapis - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - pogojna obveznost - nedoločljiv pogoj - pogodbena kazen - izterjava pogodbene kazni - načelo formalne legalitete
Sodišče lahko izvršbo, ki je odvisna od nastopa kakšnega pogoja, dovoli le, če upnik v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je pogoj nastopil.
Če je pogoj za izterjavo pogodbene kazni nedoločno opredeljen, je onemogočena presoja njegove (ne)uresničitve, posledično pa tudi ugotovitev morebitnega nastopa njegove posledice (obveznosti plačila pogodbene kazni). Notarski zapis, na podlagi katerega je upnik vložil predlog za izvršbo, v takem primeru ni primeren izvršilni naslov za izterjavo pogojno dogovorjene pogodbene kazni.
Domet 86. člena ZZVZZ ni uravnavati odškodninsko odgovornost v primeru delovnih nezgod. Krivda po prvem odstavku 86. člena ZZVZZ se ne presoja v razmerju med Zavodom in zavarovancem, pri katerem je nastopila okvara zdravja ali smrt, pač pa med povzročiteljem okvare zdravja ali smrti zavarovanca in zavarovancem.
Samozaposlena oseba v primeru, če zboli ali umre ali se pri delu, ki ga opravlja, poškoduje, Zavodu ob pogojih, ki jih določa prvi odstavek 87. člena ZZVZZ, ne odgovarja za škodo kot delodajalec. Za škodo bi samostojni podjetnik Zavodu odgovarjal, če bi se poškodoval pri njem zaposleni delavec.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – tožba na izselitev in izročitev nepremičnine – lastništvo nepremičnine – načelo ekonomičnosti
Utemeljenost tožbenega zahtevka na izselitev in izročitev sporne nepremičnine je odvisna od vprašanja, ali je toženka solastnica te nepremičnine. Ker gre za kompleksno vprašanje, ki zahteva izčrpen dokazni postopek, je bolj ekonomično, da se ta postopek izvede pred drugim sodiščem, pred katerim že teče postopek za ugotovitev lastništva.
Med strankama je bilo nesporno, da je toženka napako odpravila tako, da je objekt v projektu ustrezal zahtevam Odloka, vseboval je pritličje, prvo nadstropje in mansardo. S tem načinom odprave napake, ki je v domeni projektanta, pa je imela popravljena projektna dokumentacija značilnost izpolnitve naročila. Okoliščina, da se toženka s takšnim načinom poprave ni strinjala, ni odločilna.
izvršba na denarno terjatev dolžnika – terjatev, ki jo ima dolžnik do odvetniške družbe – plačilo na fiduciarni račun – presoja obstoja terjatve
Ob odločanju o predlogu za izvršbo se lahko zarubi tudi neobstoječa terjatev, vendar je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje v ugovornem postopku nesporno ugotovilo dolžnikovo terjatev v določeni višini. Ker je bilo dejansko izkazano, da je terjatev, ki naj bi se zarubila, obstajala le do navedene višine, ni mogoče zarubiti nekaj, česar dejansko ne obstaja.
OZ člen 469, 471, 480, 480/1, 481, 481/2, 482, 482/1, 483, 484, 487.
stvarna napaka - zahtevek za izročitev nove stvari - jamčevalni zahtevek - garancija - prekluzija - vrstni red uveljavljanja zahtevkov - pravočasno grajanje napak - prekluzivni rok - sodna uveljavitev zahtevkov - prevara prodajalca
Pravila o prodajalčevi odgovornosti za stvarne napake se smiselno uporabljajo tudi za odgovornost proizvajalca oziroma prodajalca na podlagi garancije za brezhibno delovanje stvari, in sicer glede vprašanj, ki s pravili o odgovornosti na podlagi garancije za brezhibno delovanje stvari niso (celovito) urejena.
Pri prevari po prvem odstavku 480. člena OZ ne gre za to, da bi prodajalec ravnal z namenom zavesti kupca, ampak je treba pojem prevare razumeti širše. Gre namreč za vsako ravnanje, s katerim je prodajalec zavedel kupca, da ta svojih pravic ni pravočasno uveljavil.
Če napaka v primernem dodatnem roku ni odpravljena, se pogodba šteje za razvezano po samem zakonu.
vračunanje daril - odpoved dedovanju - nujni delež - razpoložljivi del zapuščine
Če se je obdarjenec, ki bi sicer prišel v poštev kot dedič, odpovedal dedovanju, sporov z njim (glede darila) ni več mogoče reševati v zapuščinskem postopku in le-tega zato ni mogoče prekinjati.
pravdni stroški – potrebni stroški – odvetniška tarifa – nagrada za postopek – oprava dejanja
Za odmero nagrade po tarifni številki 3100 OT ni pomembno, ali je stranka že vložila kakšno vlogo oziroma opravila navzven zaznavno dejanje, saj pravica do nagrade nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek.
Operater je tisti, ki ima pojasnilno dolžnost operiranca seznaniti z zdravljenjem, njegovimi posledicami in učinki ter ga poučiti o tipičnih tveganjih značilnih za načrtovani poseg, in se te svoje dolžnosti ne more razbremeniti tako, da medicinska sestra operirancu v podpis ponudi izjavo o osveščeni privolitvi v operacijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0080832
SPZ člen 118, 118/4, 119, 119/6. ZPP člen 78, 78/1, 87, 87/3, 98, 98/2. SZ člen 23, 31.
upravnik - zakoniti zastopnik - veljavnost pogodbe o upravljanju - deklaratornost vpisa upravnika v register - aktivna legitimacija za vtoževanje stroškov rezervnega sklada
Da je le upravnik zakoniti zastopnik v postopkih izterjave in gospodarjenja s sredstvi rezervnega sklada, drži le v primeru, da to materialnopravno upravičenje izhaja iz (veljavne) pogodbe o upravljanju, iz katere izhaja, da ima upravnik v svojem imenu in v korist etažnih lastnikov pravico izterjati dolgovana plačila v rezervni sklad (pogodbeni prenos pooblastila). Sicer pa aktivna legitimacija za vtoževanje stroškov rezervnega sklada pripada etažnim lastnikom in ne upravniku.
Skladno z določili ZPP o zastopanju zakoniti zastopnik zastopa le stranko, ki nima pravdne sposobnosti, kar v predmetni zadevi ni primer, zato družbi S. d. d. položaja zakonitega zastopnika sodišče v postopku na podlagi določb ZPP ne more priznati.