lovska družina – pravica do članstva v lovski družini – nezakonito omejevanje članstva – pravica do združevanja
Omejitev, ki jo je v svojih pravilih navedla tožena stranka, da bo v lovsko družino sprejemala samo lovske pripravnike, je nezakonita, saj omejuje sprejem kandidatov z dodatnim pogojem, ki ni v skladu z določbo 65. člena ZDLov-1, s tem pa gre tudi za ravnanje v nasprotju z pravico združevanja v društvu (2. člen ZDru-1) ter kršitev načela enakosti pred zakonom ter ustavno zagotovljeno pravico do združevanja.
zakonske zamudne obresti - zamuda z izpolnitvijo denarne obveznosti - obseg izvršilnega naslova
Upnica je upravičena do zakonskih zamudnih obresti od glavnice (ki je zapadla v plačilo z iztekom roka za prostovoljno izpolnitev in je dolžnik ni plačal), saj je dolžnost plačevanja zakonskih zamudnih obresti zakonska posledica dolžnikove zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti (299. in 378. člen Obligacijskega zakonika). Vendar pa taka zakonska določba sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče dovoliti in voditi izvršbo tudi za zakonske zamudne obresti, v kolikor izvršilni naslov (sklep sodišča) ne zajema tudi zakonskih zamudnih obresti.
Domet 86. člena ZZVZZ ni uravnavati odškodninsko odgovornost v primeru delovnih nezgod. Krivda po prvem odstavku 86. člena ZZVZZ se ne presoja v razmerju med Zavodom in zavarovancem, pri katerem je nastopila okvara zdravja ali smrt, pač pa med povzročiteljem okvare zdravja ali smrti zavarovanca in zavarovancem.
Samozaposlena oseba v primeru, če zboli ali umre ali se pri delu, ki ga opravlja, poškoduje, Zavodu ob pogojih, ki jih določa prvi odstavek 87. člena ZZVZZ, ne odgovarja za škodo kot delodajalec. Za škodo bi samostojni podjetnik Zavodu odgovarjal, če bi se poškodoval pri njem zaposleni delavec.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0075766
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 20a/1, 21, 26, 26/1, 55, 55/1, 55/1-2. ZN člen 4. ZPP člen 3, 3/3.
izvršilni naslov - notarski zapis - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - pogojna obveznost - nedoločljiv pogoj - pogodbena kazen - izterjava pogodbene kazni - načelo formalne legalitete
Sodišče lahko izvršbo, ki je odvisna od nastopa kakšnega pogoja, dovoli le, če upnik v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je pogoj nastopil.
Če je pogoj za izterjavo pogodbene kazni nedoločno opredeljen, je onemogočena presoja njegove (ne)uresničitve, posledično pa tudi ugotovitev morebitnega nastopa njegove posledice (obveznosti plačila pogodbene kazni). Notarski zapis, na podlagi katerega je upnik vložil predlog za izvršbo, v takem primeru ni primeren izvršilni naslov za izterjavo pogojno dogovorjene pogodbene kazni.
ZIZ člen 239, 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1, 260, 260/2.
zavarovanje denarne terjatve - predhodna odredba - predlog za izdajo predhodne odredbe - pogoji za izdajo predhodne odredbe - zavrnitev predloga - objektivna nevarnost - domneva nevarnosti - višina terjatve - ugovor zoper sklep o izvršbi - zanikanje obstoja obligacijskega razmerja - ugovor zastaranja - trditveno breme - podatki o premoženju dolžnika - več predhodnih odredb
Dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni zanikal obstoja poslovnega razmerja z upnikom, temveč je uveljavljal ugovor prenehanja obveznosti zaradi zastaranja, zato ni podana domneva nevarnosti iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ.
Pogoj za predhodno odredbo je podan, če je iz trditvene in dokazne podlage v predlogu za izdajo predhodne odredbe možna celovita ocena dolžnikovega premoženjskega in finančnega stanja, ki s stopnjo verjetnosti kaže na nevarnost za bodočo uveljavitev terjatve.
Trditveno in dokazno breme potrebnosti izdaje dveh ali več predhodnih odredb je na strani upnika.
ZFPPIPP člen 225, 225/2, 225/3, 226, 226/3, 226/4, 226/6, 240.
začasna odredba – posebna stečajna masa – poseg v posebno stečajno maso – razdelitvena masa – ločitvena pravica - čas vložitve predloga za izdajo začasne odredbe
V stečajnem postopku je mogoče predlog za izdajo začasne odredbe proti stečajnemu dolžniku vložiti v času od uvedbe stečajnega postopka dalje in najpozneje do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka.
pozneje najdeno premoženje – zapuščinska obravnava – dedna izjava – pomanjkanje odgovora na poziv sodišča za podajo dedne izjave
Sodišče glede naknadno najdenega premoženja ne opravi zapuščinske obravnave, temveč le pridobi dedne izjave dedičev ter razdeli to premoženje na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Ker ena izmed dedinj na poziv sodišča za podajo dedne izjave ni odgovorila pravočasno, jo je sodišče pravilno štelo kot dedinjo.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103, 103/1. ZPIZ-2 člen 329. ZZRZI člen 37, 40, 40/1, 40/4. ZDR člen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalidnost - delovni invalid - komisija
V konkretnem primeru je Komisija podala mnenje, da tožena stranka kot delodajalec tožnici kot delovni invalidki, ki zaradi invalidnosti III. kategorije ni zmožna opravljati dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu čistilke z omejitvami, utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi, in da obstaja podlaga za odpoved pogodbe iz poslovnega razloga brez ponudbe nove pogodbe po določbi prvega odstavka 102. člena ZPIZ-1 in 40. člena ZZRZI. Zato tožničin tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita, ni utemeljen.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080390
OZ člen 83. ZMZPP člen 29, 48, 48/1, 52.
ugovor pristojnosti – spor z mednarodnim elementom – dogovor o izključni pristojnosti – razlaga pogodb
Pravdni stranki se kot pogodbeni stranki nista dogovorili le za izključno pristojnost izraelskega sodišča, pač pa v zvezi z neizpolnitvijo pogodbe s strani tožene stranke, kar je primer v obravnavani pravdi, za pristojnost sodišča v Republiki Sloveniji.
prekluzija – dopustno navajanje novih dejstev – izvajanje dokazov – pravica do izjave
Kadar sodišče oceni, da tožeča stranka brez svoje krivde ni mogla navesti dejstev in predlagati dokazov najkasneje na prvem naroku, lahko upošteva tudi njeno naknadno trditveno in dokazno gradivo, vendar mora obenem nasprotni, tj. toženi stranki omogočiti, da v zvezi z razširjeno dejstveno podlago postavi svojo novo/dodatno obrambno tezo in zanjo predlaga bodisi nove dokaze bodisi dopolnitev dokaznega postopka z že izvedenimi dokazi glede novih pravno odločilnih dejstev.
Kadar tožnik s tožbo uveljavlja ničnost pogodbe med tožencem in tretjo osebo, je njegov interes pravno utemeljen, če izkaže, da bi mu uspeh v pravdi odprl možnost, da v nadaljnjem postopku uveljavi kakšno svojo pravico (in ne le ekonomsko nadejo) ali korist, ki mu jo zagotavlja zakon.
Če ni popolne identitete med oznako v listini in oznako v zemljiški knjigi, še ne pomeni, da zahtevek ni izvršljiv, saj vpisa ni mogoče dovoliti le v primeru obstoja dvoma o identiteti nepremičnine
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0080856
OZ člen 168, 168/3. ZPP člen 7, 212, 285.
izgubljeni dobiček – sklepčnost tožbe – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – dokaz z izvedencem
Skladno z določbo tretjega odstavka 168. člena OZ se pri oceni izgubljenega dobička upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ni mogoče doseči. Pri tem je breme ustreznega zatrjevanja nastale škode na tožniku.
Predpogoj, da bi sodišče strokovno pomoč izvedenca potrebovalo je, da bi tožeča stranka zatrjevala in dokazala tisto dejansko podlago, iz katere naj bi izvedenec sklepal na predvidene rezultate poslovanja v vtoževanem obdobju.
Sodišče prve stopnje tožeče stranke res ni pozvalo na dopolnitev trditvene podlage glede obsega in višine nastale škode, vendar je na te pomanjkljivosti v svojih vlogah med postopkom ves čas opozarjala toženka. Razjasnitvena oblast kot dopolnilo trditvenemu bremenu pa pride v poštev šele tedaj, kadar nasprotna stranka vrzeli v trditvah nasprotnice ne izpostavi že sama.
Merilo protipravnosti je predvidljivost negativne posledice ravnanja. Protipravno je tako vsako ravnanje, katerega predvidljiva posledica (tudi če je manj verjetna) je možnost nastanka škode.
Običajne stvari niso razlog za objektivno odgovornost. Pretehtati je treba, ali gre, upoštevaje vse okoliščine primera, za povečano nevarnost, takšno, kjer obstaja neobičajno velika možnost, da tretjim osebam ali njihovemu premoženju nastane škoda in je pri tem ob normalnem teku dogodkov pričakovati, da tako nastala škoda ne bo majhna.
gradbena pogodba - odprava napak - grajanje napak - pogodbena garancija - prekluzivni rok za vložitev tožbe - zavajanje
Tudi v primeru, če se napake uveljavljajo na podlagi pogodbene garancije, velja prekluzivni rok za vložitev tožbe eno leto od grajanja napake. Z vložitvijo tožbe v obveznem roku se namreč negotovost glede reševanja spornega razmerja konča.
Če zaradi konkretnega ravnanja izvajalca (izrecne izjave, da k odpravi ne bo pristopil na zahtevani način) naročnik nima več razlogov za utemeljeno sklepanje, da bo ta napako odpravil, o zavajanju ni več mogoče govoriti in začne teči prekluzivni rok za vložitev tožbe.
ugotovitev nezatrjevanega dejstva – izpovedba priče – načelo kontradiktornosti
V kolikor sodišče ugotovi s strani strank nenavajano dejstvo, s tem nasprotni stranki odvzame pravico, da se o tem dejstvu izjavi, kar je kršitev načela kontradiktornosti postopka iz 5. člena ZPP in temu posledično absolutna bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 99, 99/2, 142, 142/1, 142/3, 142/4, 224, 224/1. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku, člen 12, 12/2.
fikcija vročitve – seznanjenost z vsebino pošiljke – obvestilo o prispelem pismu – neuporaben hišni predalčnik – vročilnica – javna listina – izpodbijanje vsebine vročilnice – zaslišanje stranke – primeren dokaz – razmerje med pooblaščencem in stranko
Vročitev oziroma njena fikcija (v primeru, ko naslovnik pisanja v petnajstdnevnem roku ne dvigne) nastopi že s samim potekom časa, medtem ko seznanjenost z vsebino pošiljke za pravilnost vročitve ni relevantna. Fikcija je namreč ravno v tem, da se vročitev šteje za opravljeno (čeprav v resnici ni), če pisanje ni dvignjeno v roku, in pride v poštev tudi za pisanja, ki jih je treba vročiti osebno.
Neuporabnost predalčnika se presoja v odnosu do pisanja iz 1. odstavka 142. člena ZPP, ne pa v odnosu do obvestila o prispelem pisanju. ZPP temelji na izhodišču, da je dolžna skrbnost tistega, ki se vpisuje v sodni register (tožena stranka), da poskrbi, da bo na naslovu, ki je v registru vpisan kot sedež, omogočeno tudi sprejemanje sodnih pošiljk.
Toženec samo s predlaganim dokazom lastnega zaslišanja, s katerim bi lahko potrdil svoje pritožbene trditve o nepuščenem obvestilu o prispeli pošiljki v hišnem predalčniku toženca, zakonske domneve o resničnosti takšnih dejstev iz vročilnice ne more ovreči. Če bi že samo dokaz z zaslišanjem stranke, s katerim ta dokazuje zatrjevanja o neresničnosti dejstev, izhajajočih iz javne listine, lahko izpodbil takšno zakonsko domnevo, bi bilo to v nasprotju z namenom, zaradi katerega je ZPP takšno dokazno moč javnim listinam sploh določil. Ta je določil takšno dokazno pravilo ravno zaradi zaupanja v nosilce javnih pooblastil, ki je bilo izkustveno potrjeno.
Notranje razmerje med pooblaščencem in stranko lahko sodišče upošteva le toliko, kolikor se odraža v zunanjem svetu. Za to zunanjo manifestacijo pa sta zadolžena pooblaščenec in stranka.
Operater je tisti, ki ima pojasnilno dolžnost operiranca seznaniti z zdravljenjem, njegovimi posledicami in učinki ter ga poučiti o tipičnih tveganjih značilnih za načrtovani poseg, in se te svoje dolžnosti ne more razbremeniti tako, da medicinska sestra operirancu v podpis ponudi izjavo o osveščeni privolitvi v operacijo.
vročilnica - nepravilno izpolnjena vročilnica - poizvednica - opombe - vabilo na glavno obravnavo - možnost obravnavanja pred sodiščem – zavrnitev dokaznih predlogov – vnaprejšnja dokazna ocena
Sodišče je dobilo odgovor, da je bila pošiljka vročena 9.10.2013 z opombo, da podpisa ni možno pridobiti, in reklamirano vročilnico, na kateri je napisan dan prejema, podpisa prejemnika pa ni, pač pa opomba vročevalca: „Podpisa ni možno pridobiti“ , brez navedbe zakaj. Opisana vročilnica ne dokazuje prejema vabila na glavno obravnavo, saj ni izpolnjena kot bi morala biti.
Sodišču ni treba izvajati predvsem dokazov, ki so: a) nepotrebni, ker je dejstvo, ki naj bi ga dokazovali že dokazano; b) nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, za odločitev ni pravno odločilno; c) popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. Pri zadnjem razlogu je potrebna posebna previdnost. Ne sme se namreč pretvoriti v t.i. vnaprejšnjo dokazno oceno.