Iz zahteve po enakopravnem obravnavanju strank v dokaznem postopku izhaja, da bi sodišče moralo zaslišati obe predlagani priči, ker je s tem, ko je upoštevaje izpovedbo priče, predlagane s strani tožeče stranke, napravilo zaključke o obstoju dogovora za opravo prevozov in o višini dogovorjene cene, toženi stranki odvzelo možnost dokazati nasprotno (tožena stranka je namreč dokaz predlagala tudi in predvsem v zvezi z višino dogovorjene cene).
Zahteva, da mora biti zavrnitev dokaznega predloga ustrezno obrazložena, pomeni, da mora sodišče pojasniti razloge nepotrebnosti ali nerelevantnosti (ali očitne neprimernosti) predlaganega dokaza. Zgolj pavšalna navedba sodišča prve stopnje, da ostalih predlaganih dokazov spričo listinskih dokazil ni potrebno izvesti, ne zadošča.
povrnitev nepremoženjske škode – kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja – škoda, ki presega običajne meje – imisije – hrup – višina odškodnine
Pravnega standarda škode, ki presega običajne oziroma normalne meje, ni mogoče zamenjevati s pravnim standardom krajevno običajne mere. Za presojo, ali gre za emisijo, je odločilna okoliščina prekoračitev dovoljenih vrednosti hrupa.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 433, 433/1, 433/3.
postopek izbrisa brez likvidacije – upravičen predlagatelj
Določba prvega odstavka 433. člena ZFPPIPP, po kateri začetek postopka izbrisa lahko predlaga oseba, ki je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe, ne izključuje določbe tretjega odstavka 433. člena ZFPPIPP. Tako družbenik pravne osebe ne more predlagati začetka postopka izbrisa, pa čeprav gre za situacijo iz druge alinee 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
neupravičeno pridržanje – protipravnost – odškodninska odgovornost države – lastnosti oškodovanca – doktrina jajčne lupine – vzročna zveza
Kršen je bil zakonsko predpisan postopek pridržanja, zato poseg v tožnikovo osebno svobodo ni bil ne dopusten ne zakonit. Neupoštevanje postopkovnih/formalnih pravil v postopku pridržanja torej predstavlja protiustaven poseg v človekovo osebno svobodo, zato je tožnik v danem primeru upravičen do povrnitve škode.
Pri ugotavljanju/deljenju vzrokov za nastalo škodo ni mogoče upoštevati ugotovitve izvedenke, da je tožnik že pred temi dogodki slabše predeloval stresne dogodke – ta lastnost je tista, ki je lastna konkretnemu oškodovancu in če je škoda zaradi nje večja, se tožena stranka na to ne more uspešno sklicevati (teorija jajčne lupine).
Ker v ponovljenem upravnem postopku (še) ni bila izdana takšna odločba, da na njeni podlagi izpodbijana vknjižba ne bi bila dovoljena, ni izpolnjena predpostavka iz tretje alineje četrtega odstavka 243. člena ZZK-1C.
Rok za vložitev izbrisne tožbe je materialni prekluzivni rok, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka.
ZZK je drugače kot ZZK-1 omogočal izbrisno tožbo tudi zoper dobrovernega pridobitelja. Zatrjevanje slabe vere drugo toženca zato v tem primeru ni eden od elementov, ki so potrebni za sklepčnost izbrisne tožbe. Razlikovanje med neposredno pridobitvijo in pridobitvijo tretjih dobrovernih oseb je pomembno le zaradi različnih prekluzivnih rokov.
ZD člen 123, 212, 212/1, 212/1-1, 213, 213/1, 213/5. ZZZDR člen 52, 52/2, 53, 59, 59/1. SPZ člen 11, 11/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
obseg zapuščine – spor o obsegu zapuščine – spor o dejstvih – spor o uporabi prava – institut skupnega premoženja – podatki zemljiške knjige – pogodba o dosmrtnem preživljanju – pravne posledice pogodbe – razpolaganje s stvarjo iz skupnega premoženja – stranke pogodbe – strinjanje zakonca z razpolaganjem – manj verjetna pravica
Ob tem, ko ni sporno, da (je) nepremičnina predstavlja(la) skupno premoženje zapustnice in dediča, in je tako zapustničin mož z navedeno pogodbo o dosmrtnem preživljanju razpolagal tudi z ženinim deležem na nepremičnini, a z njenim vedenjem, je pravica pritožnice, ki zatrjuje, da v zapuščino spada solastninska pravica 1/2 spornega stanovanja, sodediča pa temu ugovarjata, manj verjetna.
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/2. ZPP člen 337, 337/1.
neupravičena obogatitev – vlaganje v posebno premoženje zunajzakonskega partnerja – zunajzakonska skupnost – ekonomska skupnost – skupno premoženje
Dejstvo, kateri od zakoncev (zunajzakonskih partnerjev) je plačal določen račun, nima prav nobenega vpliva na ugotavljanje višine njunih prispevkov na nastalem skupnem premoženju.
Neko premoženje (premoženjska vrednost) je skupno premoženje ali pa to ni. Tudi „de facto“ ločeno skupno premoženje je „le“ skupno premoženje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065111
OZ člen 190, 199, 202, 275. SZ člen 31. ZPP člen 7, 212, 285.
pogodba o upravljanju – stroški upravljanja in obratovanja večstanovanjske stavbe – ključ delitve stroškov – trditveno breme – materialno procesno vodstvo – neupravičena pridobitev – poslovodstvo brez naročila – pravice poslovodje brez naročila – pogoj nujnosti in neodložljivosti – subrogacija po zakonu – razpravno načelo
Tisto, kar je bistveno za zavrnitev zahtevka iz katerekoli pravne podlage ter tako tudi iz naslova subrogacije in neopravičene obogatitve, je, da je ključ delitve stroškov v procesnem gradivu tožeče stranke popolnoma nepregleden. Enako velja glede delitve konkretno založenih zneskov po posameznih etažnih lastnikih. Ker je toženec izrecno in konkretno ugovarjal pravilnosti delitve posameznih stroškov, je bilo na tožeči stranki breme, da za vsak strošek posebej natančno predstavi ključ delitve, opredeli njegovo podlago in višino.
Sodno poravnavo je mogoče izpodbijati zgolj s tožbo za razveljavitev sodne poravnave v okviru razlogov, ki jih določa 392. člen ZPP (oziroma izrednim pravnim sredstvom zahteve za varstvo zakonitosti), ne pa s tožbo po OZ.
začasna odredba v sporih iz razmerij med starši in otroki - pogoji za izdajo začasne odredbe - prepoved stikov
Začasna odredba za prepoved stikov je izjemen ukrep. Njena izdaja pride v poštev le v nujnih primerih, ko so otrokove koristi tako ogrožene, da ni mogoče čakati na konce postopka v glavni stvari. Izdaja začasne odredbe je na mestu, če je potrebno takoj ukrepati zaradi preprečitve uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode. Ugotovljene okoliščine morajo biti takšne, da je izdaja začasne odredbe nujna zaradi takojšnje zaščite otroka pred navedenimi nevarnostmi.
Sodna poravnava je akt, ki temelji izključno na dispoziciji skleniteljev. Zato sodišče samo s svojo odločbo ne more prisilno posegati vanjo, tako da bi jo spremenilo ali popravljalo brez soglasja vseh udeležencev.
procesne ovire za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave – razmerje med stečajnim postopkom in poenostavljeno prisilno poravnavo
Procesne ovire za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave opredeljuje 221.c člen ZFPPIPP, to pa so: še nepretečen rok treh let od dneva, ko je dolžnik izpolnil vse obveznosti iz prejšnje potrjene prisilne poravnave, začet stečajni postopek in še nepretečen rok dveh let po izdaji sklepa o zavrnitvi predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo. Tako se pokaže, da ni izključeno vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave, čeprav je upnica že prej zoper dolžnika predlagala začetek stečajnega postopka, pa o tem predlogu še ni bilo odločeno do začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079901
OZ člen 171, 174, 179. ZPP člen 216, 216/2.
premoženjska škoda – izgubljen zaslužek – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – skaženost – deljena odgovornost – prosti preudarek
Tožnik, ki je bil udeležen v prometni nesreči kot kolesar, ni nosil zaščitne čelade, ki bi ublažila udarec v glavo tako, da bi bile posledice blažje oziroma jih sploh ne bi bilo, s čemer je sam prispeval k obsegu škode v 10%.
Sodišče prve stopnje bi moralo ugotoviti, kakšna je bila tožnikova pridobitna sposobnost pred škodnim dogodkom in opraviti oceno o normalnem teku stvari (ne gre le za oceno oškodovančevih aspiracij, hotenj ali želja, ampak tudi za oceno realnih (z)možnosti). Tožbenemu zahtevku iz naslova izgubljenega zaslužka bi lahko ugodilo le, če bi ugotovilo, da bi po normalnem teku stvari prišlo do napredovanja oziroma celo do nove (bolj donosne) tožnikove zaposlitve.
odpoved pogodbe – prehod k novemu dobavitelju električne energije – pogodbena kazen – razlaga splošnih pogojev poslovanja
Pogodbena kazen je predvidena zgolj za primer, če bi kupec odpovedal poslovno razmerje z veljavnostjo odpovedi pred pričetkom novega koledarskega leta. Gre za jasno pogodbeno določilo, ki ščiti poslovne interese tožnice in ji omogoča lažje prilagajanje zahtevam trga in posameznih odjemalcev. Nikakor pa tega določila ni mogoče razlagati tako, da bi pogodbeno kazen odjemalec moral plačati tudi v primeru, če pogodbe ne bi odpovedal v ustrezni obliki, če je bila odpoved sicer pravočasno akceptirana.
objektivna odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne stvari – orožje – hramba orožja in eksploziva – vlom – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Če je stranka sama krivdno ustvarila položaj, v katerem je nevarno stvar, v zvezi s katero je nastala škoda, izgubila izpod svojega nadzora, ostaja objektivno odgovorna.
Tožena stranka je pri varovanju skladišča na podlagi sklenjenih pogodb z dvema podjetjema za varovanje zadostila le minimalnim kriterijem varovanja, čeprav bi morala storiti več za preprečitev vloma v objekt.
ZLNDL člen 2, 3, 5. ZPZS člen 43, 46. ZNP člen 7. ZD člen 132. ZPP člen 185, 185/1, 337, 337/1.
lastninjenje – lastninska pravica na nepremičnini – pravica uporabe na družbeni lastnini – prenos pravice uporabe – odločba organa – gradnja garaže – dovoljenje za uporabo zemljišča za gradnjo garaže – gradbeno dovoljenje – izvenknjižni prenos
Po tedanjih predpisih za prenos ni bila potrebna sklenitev pogodbe in izrecen zapis prenosa pravice, temveč je do prenosa pravice uporabe prišlo že z samo odločbo pristojnega organa oziroma občine o dodelitvi zemljišča za gradnjo ter prevzemom nepremičnine oziroma zgrajenega objekta v uporabo. Zato odsotnost posebnega določila o prenosu pravice uporabe v stvarnopravnem smislu v odločbi ne vpliva na njeno pridobitev s strani pravnega prednika tožnice.
Tožniki so s tožbenim zahtevkom, da se ugotovi nezakonitost sklica skupščine tožene stranke, uveljavljali le ugotovitev določenega dejstva, ne pa ugotovitev obstoja ali neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja. Takšna ugotovitvena tožba ni dopustna.
Splošni interes tožnikov za poslovanje toženke v interesu vseh avtorjev ne zadošča za utemeljitev pravnega interesa za ugotovitveno tožbo. Korist tožnikov mora biti pravna in se mora odražati v sferi njihovih pravic oziroma pravnih razmerij. Tudi trditev, da nezakonito sklicana skupščina ne bi smela odločati o pravicah avtorjev, ne izkazuje pravnega interesa tožnikov. S trditvijo, da so sklepi nezakonito sklicane skupščine nični, pravni interes za ugotovitveno tožbo še ne more biti izkazan. Tožniki bi morali pojasniti, v čem sklepi skupščine ogrožajo njihov pravni položaj oziroma v čem se kaže njihova negotovost glede njihovih pravnih položajev (razmerij).
Že iz same naslovitve vloge in njene vsebine izhaja, da se ta ne nanaša na zavarovanje denarne terjatve, ki je sporni predmet v tem gospodarskem sporu, ampak, da gre za predlog za izdajo začasne odredbe pred uvedbo sodnega postopka. Stvarno pristojno za odločanje o takšnem predlogu je okrajno sodišče.