CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0079859
ZPP člen 104, 104/1, 104/2. OZ člen 766.
uporaba slovenskega jezika v postopku – nepopolna tožba – pogodba o naročilu – sklenitev pogodbe - konkludentno ravnanje
Kljub temu, da je tožnik na vlogi navedel, da gre za overjen prevod iz srbščine v slovenščino, je sodišče pravilno obravnavalo vlogo kot tožbo, vloženo v slovenskem jeziku.
Četudi za sklenitev mandatne pogodbe ni predpisana obličnost in je torej lahko sklenjena tudi ustno ali s konkludentnimi dejanji, je bil tožnik dolžan določno navesti bodisi okoliščine, ki utemeljujejo sklep o ustni sklenitvi pogodbe, bodisi okoliščine, ki utemeljujejo sklep o sklenitvi pogodbe s konkludentnimi dejanji.
Rok za vložitev izbrisne tožbe je materialni prekluzivni rok, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka.
ZZK je drugače kot ZZK-1 omogočal izbrisno tožbo tudi zoper dobrovernega pridobitelja. Zatrjevanje slabe vere drugo toženca zato v tem primeru ni eden od elementov, ki so potrebni za sklepčnost izbrisne tožbe. Razlikovanje med neposredno pridobitvijo in pridobitvijo tretjih dobrovernih oseb je pomembno le zaradi različnih prekluzivnih rokov.
prepovedana imisija – zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - sklepčnost tožbenega zahtevka – določen zahtevek
Tožeča stranka ni upravičena do pravnega varstva pred imisijo s svojim zahtevkom, da se ji dopusti zamenjava diletacije in estrihov s ciljem preprečitve zatrjevane imisije. Poleg tega ta del tožbenega zahtevka tudi ni pravilen. Izbira zaščitnih ukrepov je namreč prepuščena zatrjevanemu motilcu.
Povsem določen zahtevek je možen le tedaj, kadar je po naravi stvari mogoče čezmerne imisije preprečiti le na en način. Sicer mora tožbeni zahtevek obsegati stanje, kakršno mora biti doseženo, ne pa da tožeča stranka v tožbenem zahtevku navede način ravnanja.
Tožniki so s tožbenim zahtevkom, da se ugotovi nezakonitost sklica skupščine tožene stranke, uveljavljali le ugotovitev določenega dejstva, ne pa ugotovitev obstoja ali neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja. Takšna ugotovitvena tožba ni dopustna.
Splošni interes tožnikov za poslovanje toženke v interesu vseh avtorjev ne zadošča za utemeljitev pravnega interesa za ugotovitveno tožbo. Korist tožnikov mora biti pravna in se mora odražati v sferi njihovih pravic oziroma pravnih razmerij. Tudi trditev, da nezakonito sklicana skupščina ne bi smela odločati o pravicah avtorjev, ne izkazuje pravnega interesa tožnikov. S trditvijo, da so sklepi nezakonito sklicane skupščine nični, pravni interes za ugotovitveno tožbo še ne more biti izkazan. Tožniki bi morali pojasniti, v čem sklepi skupščine ogrožajo njihov pravni položaj oziroma v čem se kaže njihova negotovost glede njihovih pravnih položajev (razmerij).
Že iz same naslovitve vloge in njene vsebine izhaja, da se ta ne nanaša na zavarovanje denarne terjatve, ki je sporni predmet v tem gospodarskem sporu, ampak, da gre za predlog za izdajo začasne odredbe pred uvedbo sodnega postopka. Stvarno pristojno za odločanje o takšnem predlogu je okrajno sodišče.
robotska operacija raka prostate - storitev v višjem oziroma drugačnem standardu - doplačilo za delež vrednosti storitev iz obveznega zavarovanja
Po določbi 252. člena Pravil izvajalec in dobavitelj ne smeta zavarovani osebi zaračunati nikakršnih doplačil za delež vrednosti storitev iz obveznega zavarovanja, kar zadeva vrsto storitev, njihov standard, trajnostno dobo in podobno (prvi odstavek). Izvajalec lahko zahteva plačilo ali doplačilo, kadar zavarovana oseba zahteva ali predhodno soglaša, da se storitev uveljavi v višjem oziroma drugačnem standardu za: razliko v ceni storitve izvajalca, kadar je ta na podlagi pogodbe z zavodom višja od cenovnega standarda zanjo.
Navedeno določilo pomeni, da bi smela tožena stranka zahtevati doplačilo le v primeru, če bi ceno za višji ali drugačni standard imela pogodbeno dogovorjeno s tožečo stranko, vendar ni sporno, da med strankama takšna cena ni bila dogovorjena in da je tožena stranka sama določila doplačilo za robotsko operacijo raka prostate zgolj s svojim sklepom in s tem štela, da gre pri robotski operaciji za storitev v višjem oziroma drugačnem standardu.
Pritožbeno sodišče glede na definicijo 45. člena Dogovora kdaj gre za kršenje pravic zavarovanih oseb ugotavlja, da Dogovor šteje, da gre za takšno kršitev, če se pravice zavarovanih oseb kršijo s ciljem pridobitništva.
Tožeča stranka bi po mnenju pritožbenega sodišča morala zatrjevati in dokazati vse elemente očitane pogodbene kršitve, torej tudi cilj tožene stranke, ki se kaže v pridobitništvu.
Pri pridobitništvu gre za pravni standard, ki ga sodišče ugotavlja na podlagi trditev strank in torej posledično za materialno pravo, izvedeno na podlagi teh trditev.
objektivna odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne stvari – orožje – hramba orožja in eksploziva – vlom – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Če je stranka sama krivdno ustvarila položaj, v katerem je nevarno stvar, v zvezi s katero je nastala škoda, izgubila izpod svojega nadzora, ostaja objektivno odgovorna.
Tožena stranka je pri varovanju skladišča na podlagi sklenjenih pogodb z dvema podjetjema za varovanje zadostila le minimalnim kriterijem varovanja, čeprav bi morala storiti več za preprečitev vloma v objekt.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079901
OZ člen 171, 174, 179. ZPP člen 216, 216/2.
premoženjska škoda – izgubljen zaslužek – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – skaženost – deljena odgovornost – prosti preudarek
Tožnik, ki je bil udeležen v prometni nesreči kot kolesar, ni nosil zaščitne čelade, ki bi ublažila udarec v glavo tako, da bi bile posledice blažje oziroma jih sploh ne bi bilo, s čemer je sam prispeval k obsegu škode v 10%.
Sodišče prve stopnje bi moralo ugotoviti, kakšna je bila tožnikova pridobitna sposobnost pred škodnim dogodkom in opraviti oceno o normalnem teku stvari (ne gre le za oceno oškodovančevih aspiracij, hotenj ali želja, ampak tudi za oceno realnih (z)možnosti). Tožbenemu zahtevku iz naslova izgubljenega zaslužka bi lahko ugodilo le, če bi ugotovilo, da bi po normalnem teku stvari prišlo do napredovanja oziroma celo do nove (bolj donosne) tožnikove zaposlitve.
Glede na kupčevo varovano pričakovalno pravico umik predloga za izvršbo ne more učinkovati tako, da bi preprečil zadnje dejanje v fazi izvršilnega dejanja prodaje nepremičnine, to je, ob obstoju pogojev iz 192. člena ZIZ, izdaja sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, na podlagi katerega kupec pridobi lastninsko pravico.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - procesna legitimacija predlagatelja - lastnik nepremičnine - družbenik
Družbeniki svoje gospodarske (ekonomske) interese uresničujejo preko družbe, zato jim ZFPPIPP ne priznava pravnega interesa in s tem aktivno procesno legitimacijo za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije, četudi so hkrati tudi lastniki nepremičnine, na katere naslovu posluje družba. ZFPPIPP je procesno legitimacijo za tak izbris dal le tistim lastnikom nepremičnine, ki družbi niso dali dovoljenja za poslovanje na naslovu objekta, katerega lastniki so in z družbo nimajo nobene niti poslovne niti korporacijske povezave.
zahtevek na prepoved vznemirjanja – prepovedana imisija – hrup – odločilna dejstva – upravna določitev meja hrupa
Ob odločanju o zahtevku na prepoved vznemirjanja z imisijami, mora sodišče ugotavljati: 1. kakšna sta narava in namen nepremičnin tožnikov, 2. kakšna je glede na krajevne razmere običajna uporaba teh, 3. ali sporna dejavnost tožencev uporabo nepremičnin tožnikov otežkoča preko mere, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na, krajevne razmere običajna ali ne, pa tudi, 4. ali dejavnost tožencev tožnikom povzroča znatnejšo škodo.
Upravna določitev meja hrupa v Prostorskem redu in Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju o zgoraj naštetih odločilnih dejstvih ne povesta ničesar.
Določbo 75. člena SPZ je treba razumeti tako, da govori o povprečnem prebivalcu zemljišča glede na naravo in namen zemljišča. Izhajati pa je treba iz izhodišča, da je treba trpeti tudi bistvene indirektne imisije, če so krajevno običajne, saj se mora vsakdo prilagoditi značilnostim prostora, kjer živi.
Zgolj zato, da zakoniti zastopnik tožene stranke ponovi trditve, da s tožečo stranko tožena stranka ni bila v poslovnem razmerju, dokazovanje z njegovim zaslišanjem ni potrebno. Ali je ali ni bila v poslovnem razmerju s tožečo, je namreč odvisno od presoje obstoja relevantnih dejstev, ki to razmerje lahko potrdijo.
V zamudni sodbi P 82/2011 z dne 20. 9. 2011 se resda omenja, da se najemno razmerje odpoveduje glede stanovanja št. 4 na naslovu večstanovanjske hiše N., medtem ko je v tem postopku tožnica zahtevala odpoved najemnega razmerja glede stanovanja št. 20. Vendar je v konkretni zadevi bistveno, da je bilo najemno razmerje po (isti) pogodbi št. 47/2004 z dne 1. 10. 2004 že odpovedano, v posledici česar je dolžna toženka stanovanje, ki je predmet tega razmerja, zapustiti oziroma prepustiti njegovo posest. Ključna vsebina zahtevka ni številka stanovanja, ampak konkretno najemno razmerje, kot ga izkazuje najemna pogodba št. 47/2004 z dne 1. 10. 2004. Iz te je razvidno, da je bila sklenjena le glede enega stanovanja. Njegova morebitna drugačna (napačna) označba v zadevi P 82/2011 pa ne pomeni, da imamo v tem postopku opravka z drugim zahtevkom.
ZAVAROVANJE TERJATEV - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058695
ZIZ člen 5, 15, 224, 266, 266/1, 266/2. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 25, 25/1, 411, 411/1, 411/3. ZZZDR člen 10a, 10a/1.
spor o pristojnosti - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba - varstvo in vzgoja otrok - osebni stiki - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - bivališče dolžnika - CRP
Za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, je odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz centralnega registra prebivalstva ali podatek o naslovu, na katerem je bil sklep o izvršbi dolžniku dejansko vročen.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003779
ZP-1 člen 22, 22/3, 202, 202č, 207, 207/4.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - kazenske točke - izbris kazenskih točk - seštevek kazenskih točk
Kazenske točke se pri ugotavljanju pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja seštevajo le, v kolikor se nanašajo na isto vozniško dovoljenje.
uveljavljanje več zahtevkov v tožbi – eventualna kumulacija – pravdni stroški – končni uspeh v postopku
Primarni tožbeni zahtevek je bil zavrnjen. Prav v zvezi z neutemeljenim tožbenim zahtevkom je tožeča stranka predlagala tudi izdajo začasne odredbe, v zvezi s katero je tekel ugovorni in pritožbeni postopek, v katerem nazadnje ni uspela. Sodišče pa je ugodilo podrednemu zahtevku. O stroških je zato treba odločiti v skladu z 2. odstavkom 154. člena ZPP.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0065099
ZKZ člen 17, 17/1, 22. ZPP člen 3, 3/3, 306, 306/4, 309, 309/1.
poskus sodne poravnave – promet s kmetijskimi zemljišči – nedovoljeno razpolaganje
Če je predmet sodne poravnave kmetijsko zemljišče, morajo biti pri njenem sklepanju spoštovane obvezne zakonske določbe o (predhodnem) upravnem postopku, ki je predpisan za promet s kmetijskimi zemljišči (odobritev pravnega posla, zavrnitev odobritve pravnega posla, izdaja potrdila, da odobritev pravnega posla ni potrebna ali zavrnitev takega potrdila, če ne gre za primere, ko se izda – 22. člen ZKZ).
zamudna sodba – odgovor na tožbo – ugovor zoper sklep o začasni odredbi – kršitev osebnostnih pravic – prepovedni zahtevek – ponovitvena nevarnost
Vloga toženke, naslovljena kot ugovor zoper sklep o začasni odredbi, ne vsebuje obveznih sestavin, ki jih mora vsebovati odgovor na tožbo po 278. členu ZPP. Tega navedena vloga nima in je zato ni mogoče šteti (vsebinsko) kot odgovor na tožbo.
V primeru kršitve osebnostnih pravic za prepovedni zahtevek zadostuje, da je bila dokazana kršitev osebnostne pravice; kršitev pravice torej zadostuje za obstoj ponovitvene nevarnosti. Obstoj konkretne nevarnosti uresničitve določene bodoče kršitve izhaja že iz samih zahtevkov tožnikov. Gre za pravno obarvana dejstva (trditve o dejstvih), kajti v kolikor pri tožnikih nevarnosti bodoče kršitve osebnostnih pravic (do časti in dobrega imena ter zasebnosti) ne bi bilo, prepovednih zahtevkov ne bi uveljavljala, upoštevajoč pri tem seveda, da gre za zamudno sodbo, ki je posledica dejstva, da nasprotna stranka na tožbo ni odgovorila ter da s tem priznava kot resnična dejstva, ki so navedena v tožbi.