ZZVZZ člen 80, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 235, 244. ZDSS-1 člen 63, 63/2.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Predlog osebne zdravnice za odobritev začasne nezmožnosti za delo za nazaj predstavlja nov primer uveljavljanja začasne nezmožnosti za delo, o katerem je imenovani zdravnik odločil s sklepom. S tem sklepom je bil tožnik seznanjen tistega dne, ko ga je prejel, zaradi česar obdobje po tem datumu ne more biti predmet izpodbijanja v tem sporu. Tožnik bi začasno nezmožnost v sodnem postopku po tem datumu lahko uveljavljal le, v kolikor bi zoper citirani sklep uveljavljal varstvo pravic po postopku, določenem v ZZVZZ, konkretno v določbah 80. do 82. člena.
Zoper sklep imenovanega zdravnika, ki je postal pravnomočen, ni mogoče uveljavljati sodnega varstva in izpodbijati s tožbo. Ker je takšna tožba nedopustna (drugi odstavek 63. člena ZDSS-1), jo je potrebno v tem delu zavreči.
ZPP člen 318, 318/1. ZDR-1 člen 77, 81, 89/1, 89/2, 84, 84/1.
zamudna sodba - sklepčnost - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Zaradi pasivnosti tožene stranke je potrebno kot resnična šteti dejstva, ki jih je tožnik navedel v tožbi in ki se nanašajo na nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (zatrjevano je bilo dejstvo, da poslovni razlog za podajo sporne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni obstajal, da je bil navidezen, oziroma da tožnikovo delovno mesto ni bilo ukinjeno). Glede na navedeno je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki sta jo toženi stranki podali tožniku, nezakonita, saj za to odpoved ni bilo podanega utemeljenega razloga. Člen 89/2 ZDR-1 določa, da lahko delodajalec delavcu odpove pogodbe o zaposlitvi le, če obstaja zanjo utemeljen razlog iz člena 89/1 ZDR-1, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Če takšnega razloga ni, je redna odpoved nezakonita.
Za vprašanje sklepčnosti tožbe ni odločilnega pomena dejstvo, da je tožnik s toženima strankama podpisal sporazum, iz katerega med drugim izhaja, da do njiju nima nobenih zahtevkov več. Podpis tega sporazuma tožnika ni omejeval glede tega, da zahteva sodno varstvo v zvezi s presojo zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pred pristojnim delovnim sodiščem.
kršitev pravice do izjave - izvedensko mnenje - zavrnjeni dokazi
Pritožnica izpodbijani sodbi utemeljeno očita kršitev pravice do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe glede tega dejstva sledilo izvedenskemu mnenju. Tožena stranka je imela na mnenje številne konkretne pripombe. Najprej je opozorila, da bi izvedenec moral pojasniti, kakšno metodo dela je uporabil. Izvedenec na pripombe ni jasno odgovoril, v nadaljnjih pripombah pa je tožena stranka zelo konkretno pojasnila, zakaj šteje, da bi bilo mogoče ugotoviti izvor spornih puščic. Tako konkretne pripombe terjajo odgovor izvedenca, zato bi ga sodišče prve stopnje moralo zaslišati. Podobno velja za druge zavrnjene dokaze, s katerimi je želela tožena stranka dokazovati ravno to, kar ji sodišče prve stopnje očita, da ji ni uspelo.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3. ZPP člen 355.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Odpovedni razlog po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR je podan, če delavec najmanj pet dni zaporedoma izostane z dela, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Tožnica je v spornem obdobju izostala z dela in razloga za to ni (pravočasno) sporočila delodajalcu. Izpolnjen je torej prvi del dejanskega stanu odpovednega razloga iz 3. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, vendar pa ta odpovedni razlog ni podan že, če delavec najmanj pet dni izostane z dela, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca. Potrebna je še ugotovitev, ali je to moral in mogel storiti. Tožnica je nedvomno toženi stranki morala sporočiti razlog izostanka, vprašanje pa je, ali je glede na njeno zdravstveno stanje to tudi mogla storiti.
starostna pokojnina - sorazmerni del - pokojninska doba - trajanje - računanje zavarovalne in pokojninske dobe
Skladno z določbo 194. člena ZPIZ-1 se ista obdobja štejejo v zavarovalno dobo le enkrat. Naknadno priznana pokojninska doba, priznana s sklepom Komisije za izvajanje zakona o popravi krivic v zvezi s statusom svojca žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja, se v spornem obdobju prekriva z obdobjem, ko je bil tožnik v delovnem razmerju oziroma z obdobjem statusa bivšega političnega zapornika, priznanim s sklepom Komisije za izvajanje zakona o popravi krivic. Ker so se navedena pokojninska obdobja prekrivala, je tožena stranka (na podlagi citirane zakonske določbe) ista obdobja pravilno štela v zavarovalno dobo le enkrat.
ZZZPB člen 31, 45. ZUP člen 7, 63, 65, 65/1, 67, 222. ZPP člen 2. ZDSS-1 člen 58, 63.
brezposelnost - denarno nadomestilo - rok - bolezen - zavrženje vloge - molk organa - ustna zahteva
Tožnik ob pravočasni prijavi v evidenco brezposelnih oseb ni podal ustnega predloga, da se mu prizna pravica do denarnega nadomestila. Rok za vložitev zahteve za denarno nadomestilo iz 31. člena ZZZPB ne teče zaradi bolezni, ki je takšne narave oziroma teže, da zavarovancu onemogoča vložitev zahteve za denarno nadomestilo. Zaradi tožnikovega zdravstvenega stanja ni bilo nobenih zadržkov, ki bi mu preprečevali pravočasno uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Zato tožnikov zahtevek na priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo za sporno obdobje ni utemeljen.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Dogovor o odpovedi odpravnini v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni pravno veljaven. Delodajalec, ki delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, se namreč ne more izogniti svoji dolžnosti plačila odpravnine, določene v 109. členu ZDR.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo priznanje pogojne ločitvene pravice, s katero naj bi bila zavarovana terjatev na nepremičninah, navedenih v izreku izpodbijanega sklepa. Pri tem pa prvostopenjsko sodišče z ničemer ni opredelilo, na kakšen pogoj naj bi bila vezana ločitvena pravica upnika. Obrazložitev izpodbijanega sklepa se v tem delu zgolj sklicuje na zakonsko določilo prvega odstavka 304. člena ZFPPIPP. Ta zakonska podlaga pa ne daje nobenega odgovora v smeri omejitve priznanja ločitvene pravice kot jo je prvostopenjsko sodišče opredelilo v izpodbijanem delu sklepa.
ZPP člen 181, 181/2, 338, 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 310, 310/1.
uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi – pravni interes za tožbo – napotitveni sklep – sklep o preizkusu terjatev – ugotovitvena tožba – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ali obstaja pravni interes, je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, pri čemer je pravni interes procesna predpostavka za dopustnost (ugotovitvene) tožbe. Tako ZPP v 2. odstavku 181. člena med drugim določa, da se tožba lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi. V obravnavanem primeru je pravni interes tožeče stranke podan že na podlagi 1. odstavka 310. člena ZFPPIPP in v skladu s to določbo izdanega sklepa o preizkusu terjatev, s katerim je tožeča stranka bila napotena, da vloži ustrezno tožbo za uveljavitev njene izločitvene pravice.
Aktiviranje statusa s.p. s strani tožnika po spornem prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki na podlagi sicer nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in njegova prijava v socialna zavarovanja na tej podlagi pomeni pomembno okoliščino za določitev datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodne razveze in posledično za določitev časovnega okvira reparacijskega zahtevka. Ker je bil tožnik v času samozaposlitve prijavljen v socialna zavarovanja, mu za ta čas ni mogoče priznati delovnega razmerja, saj bi s tem imel priznano dvojno zavarovanje. Trajanje delovnega razmerja je delavcu mogoče priznati v skrajnem primeru do odločitve sodišča prve stopnje (do konca glavne obravnave), razen če se v vmesnem času zaposli drugje. Smiselno enako je treba obravnavati tudi situacijo samozaposlitve. Zato gre tožniku reparacijski zahtevek le do registracije s.p..
ZDR člen 44, 54, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 111/3. KZ-1 člen 135, 135/1, 158, 158/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje grožnje - razžalitev - prepoved opravljanja dela
Tožena stranka je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga, določenega v 1. in 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, ker je svoji nadrejeni vodji službe verbalno grozil z besedami: "pička mala, poišči si varnostnika, poišči si varnostnika od varovanja, mene ne boš zjebala, ker jaz, moj otrok in žena ne bomo imeli za jesti". Tožnik je očitano kršitev storil, kršitev pa ima tudi vse znake kaznivega dejanja grožnje. Za kaznivo dejanje grožnje po 1. odstavku 135. člena KZ-1 gre, če kdo komu zato, da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti. Tožnik je z izjavo nadrejeni, naj si najame varnostnika zagrozil (in s tem ustrahoval in vznemiril) z napadom na njeno telo, to pa je nadrejeno objektivno močno prestrašilo in vznemirilo, tako da je morala z delom zaključiti in je naslednjega dne iz strahu koristila dopust. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
Odločitev o tem, ali bo delodajalec ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu tudi prepovedal opravljanje dela, je v celoti odvisno od delodajalca, saj je v zakonu predvidena možnost, ki jo delodajalec lahko izkoristi (to je v primeru 1., 2. in 4. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR). V konkretnem primeru so bili izpolnjeni zakonski pogoji, da je delodajalec delavcu lahko prepovedal opravljanje dela in delavec na to odločitev delodajalca ne more vplivati. Za odločitev v predmetnem sporu je pomembno le, ali je tožena stranka zoper tožnika uvedla postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi enega od razlogov, ki so navedeni v 1., 2. ali 4. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR, kar pa je v konkretnem primeru podano.
ZPP člen 318, 318/1. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 65, 65/2. ZDR člen 143.
zamudna sodba - nadure
Tožnik je v tožbi navedel število neobračunanih in neplačanih nadur, obdobje, za katero te nadure vtožuje in opisal način izračuna vtoževanega zneska, zakonske zamudne obresti od neto zneska pripadajočih nadur pa je vtoževal glede na dan zapadlosti zadnje pripadajoče mesečne neto plače po dnevu, ko mu je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo. Ker so bili za izdajo zamudne sodbe tudi v zvezi s tem delom tožbenega zahtevka izpolnjeni vsi pogoji iz 1. odstavka 318. člena ZPP, je tožnikov tožbeni zahtevek, ki se nanaša na obračun ter izplačilo vtoževanih nadur skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, utemeljen.
pravica do zaslišanja obremenilne priče – privilegirana priča – pravni pouk - oprostitev dolžnosti pričanja
Sodišče prve stopnje je zmotno ocenilo, da je oškodovanka v času zaslišanja na glavni obravnavi, ko z obdolžencem takrat ni več živela v zunajzakonski skupnosti, privilegirana priča. Za obstoj privilegija iz prvega odstavka 236. člena ZKP je odločilen obstoj razmerja z obdolžencem v trenutku pričanja in ne ob storitvi kaznivega dejanja. Oškodovanka se je poslužila pravne dobrote, zato obramba obdolženca ni imela možnosti zaslišati obremenilno pričo.
stvarna pristojnost – krajevna pristojnost – dogovor o krajevni pristojnosti – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine
V času vložitve predloga za izvršbo na temelju verodostojne listine tožeča stranka (tedaj še kot upnik) ni priložila listine, iz katere bi bil razviden dogovor o krajevni pristojnosti. Tega niti ni mogla storiti. Tožeča stranka je v predlogu za izvršbo navedla, da naj bi bil sklenjen takšen dogovor o pristojnosti, da naj bi bilo pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Listino, ki je izkazovala dovoljen dogovor o krajevni pristojnosti, je priložila šele v pritožbi. Iz priložene pogodbe (točka XIX/10) je razvidno, da je bil sklenjen dogovor o pristojnosti ljubljanskega sodišča.
ZUPJS člen 15, 15/2, 51. ZDoh-2 člen 111, 111/1. ZdavP člen 268. Pravilnika o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca, subvencije malice za učence in dijake, subvencije kosila za učence, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika člen 15.
Če podatki o dohodku zavezanca za konkretno leto niso ugotovljeni z odločbo DURS, mora tožena stranka podatke o dejanskem premoženjskem stanju zavezanca pridobiti od DURS po uradni dolžnosti že na podlagi 51. čl. ZUPJS. Ker tega ni storila, temveč je zgolj pavšalno navajala, da podatki iz odločbe davčnega organa iz preteklega leta niso bili na voljo v njenem Informacijskem sistemu (ni pa predložila nobenega dokaza, da podatki o dejanskem premoženjskem stanju tožničinega partnerja za sporno leto niso bili na voljo niti v informacijskem sistemu DURS), ni bilo nobene pravne podlage, da bi tožena stranka pri izračunu dohodka (pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka in znižanega plačila vrtca), upoštevala podatke iz odločbe DURS iz predpreteklega leta. Zakonsko določilo, po katerem se pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev primarno uporabijo podatki iz odločb o odmeri dohodnine (2. odst. 15. čl. ZUPJS) je po teleološki razlagi potrebno razumeti tako, da se primarno uporabijo podatki, ki jih o dohodkih zavezancev vodi Davčna uprava RS, in to ne glede na to, ali je ta podatek razviden iz izdane odločbe, ali pa iz potrdila o dohodkih, ki ima podlago v uradni evidenci DURS.
ZNPPol člen 4, 4/1. ZP-1 člen 133, 133/2, 157, 157/3.
zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – dokazna ocena – naloge policije – strokovni pregled – nova dejstva in dokazi
V skladu z določbo prvega odstavka 4. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol – Uradni list RS, št. 15/2013) med naloge policije, ki izhajajo iz njenih temeljnih dolžnosti, med drugim spada tudi odkrivanje prekrškov, storilcev prekrškov ter zbiranje dokazov s tem v zvezi. Glede na to, da je obdolženi kot neposredni udeleženec prometne nesreče mesto le-te zapustil ne da bi upravičenca do podatkov iz drugega odstavka 110. člena ZPrCP o tem obvestil in mu posredoval podatke o kraju in ostalih okoliščinah nesreče, svoje podatke, registrsko številko vozila in ni navedel kraja, kjer se nahaja ter tako omogočil naknadno ugotavljanje dejstev, so bili policisti po prejetem obvestilu o prometni nesreči dolžni zbrati dokaze ter raziskati okoliščine pomembne za odločitev v obravnavani zadevi. Torej tudi obdolžencu, čeprav je bil ta že doma, odrediti strokovni pregled zaradi ugotovitve, ali je bil v času prometne nesreče pod vplivom alkohola.
zapuščinski postopek - redno pravno sredstvo - obravnavanje nepravočasne pritožbe - pogoji za obnovo postopka
Pritožnica v pritožbi uveljavlja razloge, ki predstavljajo nova dejstva, takšna, o katerih se v zapuščinskem postopku očitno ni vedelo. Vendar takšnega dejanskega stanja ne more izpodbijati s pritožbo, vloženo po pravnomočnosti sklepa o dedovanju in po preteku petih let od pravnomočnosti. Ravnati mora v skladu z 221. členom ZD in svoje pravice uveljavljati v pravdi.
ZPos člen 4, 38, 38/1, 38.a, 38.a/3, 38.a/4. ZPP člen 355.
poslanec - plača - plačilo za delo - nadomestilo - pridobitna dejavnost - opravljanje pridobitne dejavnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
S spremembo Zakona o poslancih prenehanje pravice do nadomestila ni bilo več vezano le na novo zaposlitev, temveč je poslancu prenehala pravica do nadomestila tudi v primeru, če je začel opravljati pridobitno dejavnost. V tretjem odstavku 38.a člena ZPos je namreč določeno, da pravica do prejemanja nadomestila plače preneha, če se poslanec pred potekom obdobja, za katerega mu pripada nadomestilo plače, zaposli, prične opravljati pridobitno dejavnost ali izpolni minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine brez zmanjšanja v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma s posebnimi predpisi, v katerih je urejena pravica do starostne pokojnine.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je iz zgodovinskega izpiska sodnega registra za sporno družbo razvidno, da je tožnik v času trajanja pravice do nadomestila plače pri toženi stranki prevzel funkcijo direktorja, zato je zaključilo, da funkcija direktorja gospodarske družbe sicer ni vezana na obstoj delovnega razmerja, pomeni pa opravljanje pridobitne dejavnosti v smislu drugega odstavka 38.a člena ZPos. Sodišča prve stopnje se ni opredelilo do pojma opravljanja pridobitne dejavnosti, saj Zakon o poslancih v tretjem odstavku 38.a člena veže prenehanje pravice do prejemanja nadomestila plače na pričetek opravljanja pridobitne dejavnosti in ni upoštevalo Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti, ki opredeljuje, kdaj se šteje, da je dejavnost zavezanca pridobitna. Zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo nadomestila za sporno obdobje pa vsaj preuranjena.