brezposelnost - denarno nadomestilo - denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - višina odmerjene denarne dajatve
Temeljno izhodišče ureditve osnove za odmero denarne dajatve iz naslova brezposelnosti je v zagotovitvi denarnega nadomestila ob izpadu plače v sorazmerju s prejetimi zneski v času zaposlitve. Tako je v prvem odstavku 61. člena ZUTD določeno, da predstavlja osnovo za odmero denarnega nadomestila povprečna mesečna plača zavarovanca, prejeta v obdobju 8 mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti, torej pred nastankom zavarovanega primera. Izjemo od osnovnega principa, in torej lex specialis v odnosu na prvi odstavek 61. člena ZUTD pa predstavlja tretji odstavek istega člena, po katerem se zavarovancu, ki je v obdobju iz prvega odstavka istega člena delal krajši delovni čas v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju, pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali zavarovanju za starševski dopust, v osnovo za odmero nadomestila upošteva prav tako prejeta plača, toda tako, da se ta preračuna na polni delovni čas. Določba tretjega odstavka 61. člena ZUTD ni mogoče razlagati tako, da bi bilo potrebno tudi v primeru koriščenja pravice do krajšega delovnega časa do tretjega leta otrokove starosti prejeto plačo preračunati na polni delovni čas.
Ker je tožnica pred nastankom zavarovanega primera, torej brezposelnosti, delala krajši delovni čas po 48. členu ZUTD zaradi varstva in nege otroka do tretjega leta starosti in ne zaradi starševskega dopusta za nego in varstvo otroka (v trajanju 260 dni neposredno po poteku porodniškega dopusta), je bilo denarno nadomestilo za brezposelnost pravilno in zakonito odmerjeno od osnove povprečne mesečne plače, kot jo je dejansko prejela pri bivšem delodajalcu pred izgubo zaposlitve (prvi odstavek 61. člena ZUTD).
Zapisnik s katerim se potrdi prejem predmetov (6. člen Uredbe) oziroma potrdilo o izročitvi predmetov (četrti odstavek 15. člena Uredbe) ni le („gola“) formalnost, ki bi ju ob njuni odsotnosti lahko nadomestila vloga, s katero postopek preide s policije na državno tožilstvo oziroma z državnega tožilstva na sodišče, ampak je treba hkrati z vlogo poskrbeti tudi za posredno ali neposredno izročitev predmetov, ki so bili zaseženi, na način kot to zahteva Uredba. Ko sodišče hkrati z vlogo, s katero postopek preide na sodišče, posredno ali neposredno prevzame zasežene predmete, prevzame tudi odgovornost, da z zaseženimi predmeti ravna kot dober gospodar oziroma v skladu z 9. členom Uredbe. Pri posredni izročitvi sodišče podatke pomembne za odločanje z zaseženimi predmeti (npr. ali so podani pogoji za prodajo, uničenje ali podaritev zaseženih predmetov), črpa iz zapisnika iz 6. člena Uredbe oziroma potrdila iz četrtega odstavka 15. člena Uredbe (to so npr. podatki o tem: kje se zaseženi predmeti nahajajo, ali so bili morda osebi kateri so bili predmeti zaseženi vrnjeni, o statusu blaga oz. predmetov, o vrsti in posebnih lastnostih ter označbi predmetov in količini, o stanju predmetov ter drugih podatkih, pomembnih za izvajanje hrambe, za upravljanje, vzdrževanje ali zavarovanje predmetov). V primeru, ko zaseženi predmeti sodišču niso izročeni v skladu z Uredbo, sodišče tudi ne more odrejati posameznih dejanj ali posredovati navodil za ravnanje s predmeti kot to določa četrti odstavek 6. člena Uredbe.
Po določbi prvega dostavka 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Ker je tožeča stranka umaknila del tožbe v zvezi z zahtevkom za razveljavitev sklepa šele na naroku za glavno obravnavo, je s tem nastal pravni položaj, ko je tožena stranka upravičena do nagrade za narok za tisti del tožbe, ki ga je tožeča stranka na naroku umaknila, saj ga ni umaknila takoj po sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi med tožečo stranko in toženo stranko (ki je bila sklenjena eno leto pred narokom za glavno obravnavo), da bi se štelo, da je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063849
OZ člen 22, 190, 190/1, 199. SZ člen 31, 31/1, 32. ZTLR člen 15, 15/2. ZPP člen 212, 213, 213/2.
upravljanje zgradbe - upravljanje stvari v solastnini – pogodba o upravljanju – nadpolovična vrednost stanovanjske hiše - neupravičena obogatitev – osebna korist – vrednost dosežene koristi – ključ delitve - nujno poslovodstvo brez naročila – trditveno in dokazno breme
Če neupravičeno osiromašeni zahteva nadomestitev vrednosti dosežene koristi, mora pač ne le določno trditi, da je obogatitev obstajala osebno za dolžnika, temveč tudi, kakšna je bila „vrednost dosežene koristi“.
zmotna ugotovitev dejanskega stanja – izvajanje dokazov v korist obdolženca – odgovornost lastnika vozila – obrnjeno dokazno breme – načelo materialne resnice
V obravnavani zadevi je obdolženec vsebinsko in na konkretiziran način zadostil zahtevi po predložitvi razbremenilnih dokazov s tem, ko je predložil prej navedeni izjavi M. in P., vendar pa predložitev takšnih dokazov ne odvezuje sodišča, da sprejme dokazno oceno na podlagi pretehtanja vseh dokazov.
plačilo za delo - plača - obveznost plačila - dokazovanje
Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku na plačilo neizplačane plače za sporno obdobje, ne da bi razčistilo sporna nakazila, ki jih je tožena stranka opravila na TRR tožnika v tem času. Sodišče prve stopnje tudi neutemeljeno ni sprejelo dokaznega predloga tožene stranke in ni opravilo poizvedb pri Davčni upravi, katere davke in prispevke je le-ta že prisilno izterjala od tožene stranke na podlagi obračuna plače in izdanih plačilnih list za sporno obdobje. Zato je dejansko stanje v tem delu ostalo nepopolno ugotovljeno.
starostna pokojnina - sorazmerni del - datum priznanja pravice - obnovitveni postopek
ZPIZ-1 v 263. čl. določa, da odločba, izdana v obnovitvenem postopku na zahtevo stranke, učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi. Glede na to, da je bila zahteva za višji sorazmerni del pokojninske dajatve ob upoštevanju daljše pokojninske dobe tudi iz naslova t.i. podaljšanega zavarovanja podana šele v mesecu marcu 2012, pripada tožnici višje odmerjen sorazmerni del starostne pokojnine šele od 1. 4. 2012 dalje. Zato tožničin tožbeni zahtevek o upravičenosti do višjega zneska pokojninske dajatve že od 1. 12. 2010 dalje ni utemeljen.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Dogovor o odpovedi odpravnini v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni pravno veljaven. Delodajalec, ki delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, se namreč ne more izogniti svoji dolžnosti plačila odpravnine, določene v 109. členu ZDR.
ZPP člen 318, 318/1. ZUTD člen 6.a, 6.a/3. OZ člen 9, 299. ZDSS-1 člen 5, 5/1. ZPIZ-2 člen 20. ZZVZZ člen 17, 49.
zamudna sodba - študentsko delo - plačilo za delo - obveznost plačila - dolžnost izpolnitve obveznosti - študent - prispevki za socialno varnost
Tudi glede plačila občasnega ali začasnega opravljanja dela študentov (to delo sicer ureja tretji odstavek 6.a člena ZUTD) velja splošno obligacijsko načelo dolžnosti izpolnitve obveznosti, kakor je določeno v 9. členu OZ. Tožnica je svojo obveznost opraviti dogovorjeno delo izpolnila, zato je tudi tožena stranka dolžna izpolniti svojo obveznost ustreznega plačila.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - splošni pogoji zavarovanja - določitev zavarovalne vrednosti predmeta zavarovanja - denarna odškodnina za premoženjsko škodo
Za rešitev predmetne zadeve je bilo ključno pravno vprašanje, kako naj se v skladu s Splošnimi pogoji določi zavarovalna vrednost predmeta zavarovanja.
zapuščinski postopek - redno pravno sredstvo - obravnavanje nepravočasne pritožbe - pogoji za obnovo postopka
Pritožnica v pritožbi uveljavlja razloge, ki predstavljajo nova dejstva, takšna, o katerih se v zapuščinskem postopku očitno ni vedelo. Vendar takšnega dejanskega stanja ne more izpodbijati s pritožbo, vloženo po pravnomočnosti sklepa o dedovanju in po preteku petih let od pravnomočnosti. Ravnati mora v skladu z 221. členom ZD in svoje pravice uveljavljati v pravdi.
stvarna pristojnost – krajevna pristojnost – dogovor o krajevni pristojnosti – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine
V času vložitve predloga za izvršbo na temelju verodostojne listine tožeča stranka (tedaj še kot upnik) ni priložila listine, iz katere bi bil razviden dogovor o krajevni pristojnosti. Tega niti ni mogla storiti. Tožeča stranka je v predlogu za izvršbo navedla, da naj bi bil sklenjen takšen dogovor o pristojnosti, da naj bi bilo pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Listino, ki je izkazovala dovoljen dogovor o krajevni pristojnosti, je priložila šele v pritožbi. Iz priložene pogodbe (točka XIX/10) je razvidno, da je bil sklenjen dogovor o pristojnosti ljubljanskega sodišča.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - sporazum - odpoved pravici
Pravdni stranki sta se dogovorili za izplačilo odškodnine za nematerialno škodo v višini, ki presega vsoto vtoževanih terjatev v predmetni zadevi. Iz izvedenih dokazov ne izhaja, da bi se z dogovorjenim zneskom odškodnine za nematerialno škodo poravnale tudi v predmetni zadevi vtoževane terjatve. Zato je tožnikov zahtevek za plačilo neizplačane plače, nadomestila za prehrano ter nadomestila za prevoz za sporno obdobje utemeljen. Tožena stranka namreč v spornem obdobju tožniku ni izplačala plače in nadomestila za prehrano in prevoz.
Tožnik se pravici do plače kot zakonski določeni pravici ne more odpovedati.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranke je tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga in mu hkrati ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi, ki jo je tožnik podpisal. Tožena stranka je dokazala obstoj utemeljenega poslovnega razloga (tožena stranka je ukinila delovno mesto svetovalec poslovodstva, ki ga je pred odpovedjo zasedal tožnik). Nova zaposlitev na delovnem mestu ekonomist vrednotenja projektov je ustrezna v smislu tretjega odstavka 90. člena ZDR in ni posledica šikaniranja tožene stranke. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni utemeljen.
Akti imenovanja in razrešitev v Slovenski vojski niso akti delovnopravne narave, ampak akti vodenja in poveljevanja v vojski, ki le posledično vplivajo na pravice in obveznosti iz delovnega razmerja. Zoper takšen akt ni dopustno sodno varstvo v delovnem sporu. Zato je bilo potrebno tožnikovo tožbo v delu, kjer zahteva odpravo ukaza, zavreči.
Dne 5. 5. 2004 je vstopil v veljavo Zobr-D, ki je v petem odstavku 26. člena prehodnih določb določil izobrazbeni pogoj za vse delavce na obrambnem področju in rok, do katerega morajo delavci manjkajočo izobrazbo pridobiti in sicer do 14. 1. 2009. Po šestem odstavku istega člena je tožena stranka dolžna delavca, ki je bil vpisan v ustrezen izobraževalni program za pridobitev manjkajoče stopnje izobrazbe, pa le te ni pridobil do izteka rokov iz prejšnjega odstavka, najkasneje v 90 dneh po izteku roka razporediti na formacijsko dolžnost oziroma delovno mesto, za katero je izpolnjeval pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe, ne glede na njegov čin ali naziv. Ker tožnik v roku, ki ga je določil Zobr-D, ni pridobil zahtevane izobrazbe za častniško dolžnost, na katero je bil takrat razporejen, ga je tožena stranka z ukazom razrešila častniške dolžnosti in ga razporedila na dolžnost podčastnik za logistične zadeve, za katero izpolnjuje izobrazben pogoj. Tožena stranka je za svoje ravnanje imela pravno podlago v določbi šestega odstavka 26. člena ZObr-D. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na odpravo sklepov o njegovi razporeditvi ni utemeljen.
ZDSS-1 člen 63, 63/1, 72, 72/2, 80. ZPP člen 112, 112/1.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - nepristojno sodišče - sodno varstvo
Tožnica je vložila tožbo na Upravno sodišče RS, ker je Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije z odločbo zavrnil njeno vlogo za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije. Upravno sodišče RS se je s sklepom izreklo za nepristojno in po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, kot pristojnemu sodišču. Na pristojno sodišče je obravnavana zadeva prispela po preteku 30 dnevnega roka za vložitev tožbe (72. člena ZDSS-1), zato je potrebno tožničino tožbo kot prepozno zavreči.
Po 1. odstavku 112. člena ZPP se vloga, ki je vezana na rok šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. ZPP v 8. odstavku 112. člena določa pravno fikcijo pravočasno vložene vloge le v primeru, ko je vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, k pristojnemu sodišču pa prispe po izteku roka. Vendar še to le pod pogojem, da je mogoča vložitev tožbe pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz 3. odstavka 86. člena oz. iz 3. odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika. Ker je bila vložena tožba na nepristojno sodišče po odvetniški družbi, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tega ni mogoče pripisati nevednosti tožnice. Prav tako sodišče ne more glede na jasen pravni pouk v dokončnem upravnem aktu slediti pritožbi, da je bila tožba vložena pri nepristojnem sodišču zaradi očitne pomote, v katero jo je spravilo sodišče, pri katerem je tožnica vložila tožbo zaradi molka organa.
samostojni podjetnik delovno razmerje - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
„Dvojno“ delovno razmerje, torej delovno razmerje pri toženi stranki tudi za čas, ko je imel tožnik nesporno od prvega naslednjega dne po vročeni odpovedi pogodbe o zaposlitvi status samostojnega podjetnika, na podlagi katerega je bil vključen v obvezna zavarovanja, ni sprejemljivo. Tožnik bi tako imel v istem časovnem obdobju dva pravna naslova za polno zaposlitev, kar pa ni dopustno. Delovno razmerje je samo ena od oblik za zavarovanje pravic iz naslova pokojninskega, zdravstvenega in socialnega zavarovanja, prav tako je tožnik pridobival dohodke za preživljanje. Nihče ne more biti zavarovan dvakrat oziroma imeti sklenjeno delovno razmerje za polni delovni čas za enako časovno obdobje. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru zavzelo stališče, da pomeni aktiviranje statusa samostojnega podjetnika - s.p. s strani tožnika takoj po spornem prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki, na podlagi sicer nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi in njegova prijava v socialna zavarovanja na tej podlagi, pomembno okoliščino za določitev datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodne razveze, ne glede na razloge sodišča o možnostih spremembe zavarovalnih podlag za nazaj.
Zato je tožnikova izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana in vročena toženi stranki brez pravnih učinkov, saj tožnik ni mogel odpovedati pogodbe o zaposlitvi, ki sploh več ni obstajala iz razloga tožnikove samozaposlitve.
Morebitnih vsebinskih napak ali pomanjkljivosti sodišče prve stopnje ne more samo odpraviti s popravnim sklepom, ker za to nima pravne podlage. Odločitev sodišča, ki je predmet tega popravnega sklepa, je bila del tožbenega zahtevka in sicer zahtevka za obračun in plačilo prispevkov in davkov, ter parcijskega roka, o izteku katerega mora tožena stranka izpolniti obveznost, sicer začnejo zaradi zamude teči tudi zakonske zamudne obresti. To pa ni predmet sklepa o popravi.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073302
ZASP člen 130, 146, 146/1, 153, 153/1, 157, 158, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/5. OZ člen 190, 190/1. ZPP člen 311, 311/1.
javna priobčitev fonogramov – plačilo nadomestila kolektivni organizaciji – tarifa – skupni sporazum o višini nadomestila – razlaga skupnega sporazuma – uporaba tarife – civilna kazen – dolžnost mesečnega poročanja – zapadlost obveznosti – predpravdni stroški – stroški z odkrivanjem kršitev – neupravičena obogatitev
Stranke skupnega sporazuma ne smejo vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma, glede na okoliščine v zvezi z njegovim neplačevanjem. Stranke skupnega sporazuma smejo torej dogovoriti le eno samo tarifo, ki ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Obveznost mesečnega poročanja v naprej v času zaključka glavne obravnave še ni zapadla, zato ga sodišče prve stopnje ni smelo meritorno obravnavati.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-3, 60/3, 91. ZDSS-1 člen 81, 81/2.
invalidnost III. kategorije - datum nastanka invalidnosti – datum pridobitve pravic – dokončnost in pravnomočnost odločbe
Pri tožniku sta bili poleg že priznane III. kategorije invalidnosti in pravice do premestitve na drugo delo v svojem poklicu oz. na drugo delovno mesto, potrebni tudi dodatni omejitvi, in sicer brez vsiljenega ritma dela ali na normo in ne v nočnih izmenah. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek v tem delu utemeljen.