Tožnikov zahtevek, da naj se razpis razveljavi in ponovno objavi ter sklene delovno razmerje, ne sodi v sodno pristojnost. Ker je skladno z določbo 5. odstavka 200. člena ZDR-1 sodno varstvo neizbranemu kandidatu pred pristojnim sodiščem dopustno v roku 30 dni le v primeru, če ta meni, da mu je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, česar pa tožnik v tožbi ni zatrjeval, je potrebno tožnikovo tožbo zavreči, saj zanjo ni sodnega varstva.
ZPP člen 318, 318/1. ZUTD člen 6.a, 6.a/3. OZ člen 9, 299. ZDSS-1 člen 5, 5/1. ZPIZ-2 člen 20. ZZVZZ člen 17, 49.
zamudna sodba - študentsko delo - plačilo za delo - obveznost plačila - dolžnost izpolnitve obveznosti - študent - prispevki za socialno varnost
Tudi glede plačila občasnega ali začasnega opravljanja dela študentov (to delo sicer ureja tretji odstavek 6.a člena ZUTD) velja splošno obligacijsko načelo dolžnosti izpolnitve obveznosti, kakor je določeno v 9. členu OZ. Tožnica je svojo obveznost opraviti dogovorjeno delo izpolnila, zato je tudi tožena stranka dolžna izpolniti svojo obveznost ustreznega plačila.
ZDR člen 75. ZJU člen 5, 5/1, 154, 154/1, 154/1-3. ZSSloV člen 49, 49/1, 62, 62/2, 63, 63/1, 63/2, 63/3. ZObr člen 88, 88/6, 93, 94, 94/1, 94/1-2. Pravilnik o službeni oceni člen 11, 16.
javni uslužbenci - enostranska odpoved pogodbe o zaposlitvi - vojska - službena ocena - sklenitev in odpoved pogodbe o zaposlitvi - posebni pogoji - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poklicno delo v Slovenski vojski - posebne določbe - prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe
Čeprav je tožnik svoje delovne naloge opravljal pri zasebni družbi, je bil na podlagi pogodbe o zaposlitvi (brez datuma) in večih pogodb v delovnem razmerju s toženo stranko, ne pa z družbo, pri kateri je dejansko delal. Zato so zanj veljali predpisi, ki urejajo delovnopravni status pripadnikov Slovenske vojske, to sta ZSSloV in ZObr. Tožnik je dvakrat prejel negativno službeno oceno. Ker gre za dve zaporedni negativni službeni oceni, je s tem podan razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 94. člena ZObr. Gre za poseben primer prenehanja pogodbe o zaposlitvi.
Ob določitvi posebnih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ki so opredeljeni prav v ZObr in ZSSloV, sodišče ne ugotavlja razlogov za to, da bi delavcu na obrambnem področju lahko prenehala pogodba o zaposlitvi le z upoštevanjem določbe šestega odstavka 88. člena ZObr - po kateri delavcu, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje splošnih ali posebnih pogojev, določenih s tem zakonom za poklicno delo na obravnavanem področju, preneha delovno razmerje v ministrstvu z dnem dokončnosti akta o prenehanju delovnega razmerja. Iz druge alineje prvega odstavka 94. člena istega zakona namreč izrecno izhaja, da lahko pripadniku stalne sestave ministrstvo enostransko odpove pogodbo o zaposlitvi tudi v primeru negativne službene ocene dvakrat zaporedoma, itd. Izrecno je določen razlog za odpoved in način odpovedi: z enostranskim aktom - odpovedjo pogodbo o zaposlitvi. Odpovedni razlogi pa niso določeni le v 94. členu ZObr, saj 62. člen ZSSloV dodatno določa, da se vojaški osebi poleg odpovednih razlogov, navedenih v 94. členu ZObr, lahko enostransko odpove pogodbe o zaposlitvi tudi iz drugih razlogov, ki so našteti.
Tožena stranka je tožniku pogodbo o zaposlitvi odpovedala, ker je prejel dve zaporedni negativni službeni oceni, kar je razlog za odpoved po 2. alineji prvega odstavka 94. člena ZObr. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepa tožene stranke, s katerim je ta tožniku enostransko odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ni utemeljen.
Ker niti prvotno vložena tožba niti dopolnitve določno jasno oblikovanega tožbenega zahtevka ne vsebujejo, je potrebno tožnikovo tožbo v skladu z določbo 105., 180. in 108. člena ZPP zavreči.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - nadomeščanje odsotnih delavcev
Tožena stranka je s tožnico pogodbo o
zaposlitvi
za določen čas dejansko sklenila zaradi nadomeščanja odsotne delavke in ne zaradi začasno povečanega obsega dela. Ker pogodba o zaposlitvi za določen čas s tožnico ni bila sklenjena v skladu z zakonom, se šteje, da je tožnica sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Potreba po tožničinem delu je trajna in ni prenehala niti po poteku zadnje pogodbe o zaposlitvi. Sklepanje pogodb o zaposlitvi s tožnico za določen čas je bilo nezakonito glede na določbe 52. člena ZDR, zato se skladno s 54. členom ZDR šteje, da je tožnica sklenila pogodbo za nedoločen čas.
pravočasnost vloge - pravilni naslov - pristojno sodišče
V konkretnem primeru pritožba tožene stranke zoper sodbo ni prispela pravočasno na nobeno sodišče (ker je bila naslovljena na naslov Okrožno sodišče v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 6000 Koper in je bila zato s strani pošte vrnjena pošiljatelju), ampak je prispela na pristojno sodišče (potem, ko je tožena stranka navedla pravi naslov: Okrožno sodišče v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana) šele 17.1.2014, to je po izteku petnajstdnevnega pritožbenega roka (toženi stranki je bila sodba vročena že 12.12.2013).
poziv k dopolnitvi vloge – pravdno dejanje – krajevno nepristojno sodišče – rok za dopolnitev vloge – spor majhne vrednosti
Poziv je vrsta pravdnega dejanja, saj ga opravi sodišče in spremeni pravni položaj v postopku samem. Glede na 3. odstavek 23. člena ZPP pa pravdno dejanje nepristojnega sodišče ostane veljavno, četudi ga opravi nepristojno sodišče. Poziv k dopolnitvi tožbe je torej ostal veljaven, četudi ga je dalo krajevno nepristojno sodišče.
odpravnina - regres za letni dopust - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Glede na to, da je bila tožnica zaposlena pri toženi stranki, delovno razmerje pa ji je prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je na podlagi 2. odstavka 109. člena ZDR upravičena do odpravnine v višini tretjine osnove za vsako leto dela pri delodajalcu.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - trajna potreba po delu - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V času sklenitve tožničine pogodbe o zaposlitvi za določen čas je kazalo, da bodo v novi enoti tožnico potrebovali kot vodjo izmene. To pa ob dejstvu, da se je nova enota odprla za stalno, lahko pomeni le trajno potrebo po tožničinem delu na delovnem mestu vodja izmene, in nikakor ne le začasno povečanega obsega dela v tej poslovalnici. Zato v času sklepanja pogodbe za določen čas ni obstajal zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Dogovor o odpovedi odpravnini v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni pravno veljaven. Delodajalec, ki delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, se namreč ne more izogniti svoji dolžnosti plačila odpravnine, določene v 109. členu ZDR.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZDR člen 42, 126, 131, 131/1, 161.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - regres za letni dopust - bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnem dejstvu, ali je tožena stranka za tožnico plačala prispevke za sporni mesec, zato je v tem delu podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Tožnica je bila pri toženi stranki v nepretrganem delovnem razmerju 6 mesecev, zato je na podlagi 161. člena ZDR pridobila pravico do celotnega letnega dopusta. V skladu s citirano določbo delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od 6 mesecev, ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. S tem pa je tožnica pridobila tudi pravico do celotnega regresa za letni dopust, saj prvi odstavek 131. člena ZDR določa, da je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače.
ZDR člen 44, 54, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 111/3. KZ-1 člen 135, 135/1, 158, 158/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje grožnje - razžalitev - prepoved opravljanja dela
Tožena stranka je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga, določenega v 1. in 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, ker je svoji nadrejeni vodji službe verbalno grozil z besedami: "pička mala, poišči si varnostnika, poišči si varnostnika od varovanja, mene ne boš zjebala, ker jaz, moj otrok in žena ne bomo imeli za jesti". Tožnik je očitano kršitev storil, kršitev pa ima tudi vse znake kaznivega dejanja grožnje. Za kaznivo dejanje grožnje po 1. odstavku 135. člena KZ-1 gre, če kdo komu zato, da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti. Tožnik je z izjavo nadrejeni, naj si najame varnostnika zagrozil (in s tem ustrahoval in vznemiril) z napadom na njeno telo, to pa je nadrejeno objektivno močno prestrašilo in vznemirilo, tako da je morala z delom zaključiti in je naslednjega dne iz strahu koristila dopust. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
Odločitev o tem, ali bo delodajalec ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu tudi prepovedal opravljanje dela, je v celoti odvisno od delodajalca, saj je v zakonu predvidena možnost, ki jo delodajalec lahko izkoristi (to je v primeru 1., 2. in 4. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR). V konkretnem primeru so bili izpolnjeni zakonski pogoji, da je delodajalec delavcu lahko prepovedal opravljanje dela in delavec na to odločitev delodajalca ne more vplivati. Za odločitev v predmetnem sporu je pomembno le, ali je tožena stranka zoper tožnika uvedla postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi enega od razlogov, ki so navedeni v 1., 2. ali 4. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR, kar pa je v konkretnem primeru podano.
ZPP člen 318, 318/1. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 65, 65/2. ZDR člen 143.
zamudna sodba - nadure
Tožnik je v tožbi navedel število neobračunanih in neplačanih nadur, obdobje, za katero te nadure vtožuje in opisal način izračuna vtoževanega zneska, zakonske zamudne obresti od neto zneska pripadajočih nadur pa je vtoževal glede na dan zapadlosti zadnje pripadajoče mesečne neto plače po dnevu, ko mu je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo. Ker so bili za izdajo zamudne sodbe tudi v zvezi s tem delom tožbenega zahtevka izpolnjeni vsi pogoji iz 1. odstavka 318. člena ZPP, je tožnikov tožbeni zahtevek, ki se nanaša na obračun ter izplačilo vtoževanih nadur skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, utemeljen.
ZPP člen 181, 181/2, 338, 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 310, 310/1.
uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi – pravni interes za tožbo – napotitveni sklep – sklep o preizkusu terjatev – ugotovitvena tožba – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ali obstaja pravni interes, je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, pri čemer je pravni interes procesna predpostavka za dopustnost (ugotovitvene) tožbe. Tako ZPP v 2. odstavku 181. člena med drugim določa, da se tožba lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi. V obravnavanem primeru je pravni interes tožeče stranke podan že na podlagi 1. odstavka 310. člena ZFPPIPP in v skladu s to določbo izdanega sklepa o preizkusu terjatev, s katerim je tožeča stranka bila napotena, da vloži ustrezno tožbo za uveljavitev njene izločitvene pravice.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranke je tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga in mu hkrati ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi, ki jo je tožnik podpisal. Tožena stranka je dokazala obstoj utemeljenega poslovnega razloga (tožena stranka je ukinila delovno mesto svetovalec poslovodstva, ki ga je pred odpovedjo zasedal tožnik). Nova zaposlitev na delovnem mestu ekonomist vrednotenja projektov je ustrezna v smislu tretjega odstavka 90. člena ZDR in ni posledica šikaniranja tožene stranke. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni utemeljen.
zmotna ugotovitev dejanskega stanja – izvajanje dokazov v korist obdolženca – odgovornost lastnika vozila – obrnjeno dokazno breme – načelo materialne resnice
V obravnavani zadevi je obdolženec vsebinsko in na konkretiziran način zadostil zahtevi po predložitvi razbremenilnih dokazov s tem, ko je predložil prej navedeni izjavi M. in P., vendar pa predložitev takšnih dokazov ne odvezuje sodišča, da sprejme dokazno oceno na podlagi pretehtanja vseh dokazov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063849
OZ člen 22, 190, 190/1, 199. SZ člen 31, 31/1, 32. ZTLR člen 15, 15/2. ZPP člen 212, 213, 213/2.
upravljanje zgradbe - upravljanje stvari v solastnini – pogodba o upravljanju – nadpolovična vrednost stanovanjske hiše - neupravičena obogatitev – osebna korist – vrednost dosežene koristi – ključ delitve - nujno poslovodstvo brez naročila – trditveno in dokazno breme
Če neupravičeno osiromašeni zahteva nadomestitev vrednosti dosežene koristi, mora pač ne le določno trditi, da je obogatitev obstajala osebno za dolžnika, temveč tudi, kakšna je bila „vrednost dosežene koristi“.
Akti imenovanja in razrešitev v Slovenski vojski niso akti delovnopravne narave, ampak akti vodenja in poveljevanja v vojski, ki le posledično vplivajo na pravice in obveznosti iz delovnega razmerja. Zoper takšen akt ni dopustno sodno varstvo v delovnem sporu. Zato je bilo potrebno tožnikovo tožbo v delu, kjer zahteva odpravo ukaza, zavreči.
Dne 5. 5. 2004 je vstopil v veljavo Zobr-D, ki je v petem odstavku 26. člena prehodnih določb določil izobrazbeni pogoj za vse delavce na obrambnem področju in rok, do katerega morajo delavci manjkajočo izobrazbo pridobiti in sicer do 14. 1. 2009. Po šestem odstavku istega člena je tožena stranka dolžna delavca, ki je bil vpisan v ustrezen izobraževalni program za pridobitev manjkajoče stopnje izobrazbe, pa le te ni pridobil do izteka rokov iz prejšnjega odstavka, najkasneje v 90 dneh po izteku roka razporediti na formacijsko dolžnost oziroma delovno mesto, za katero je izpolnjeval pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe, ne glede na njegov čin ali naziv. Ker tožnik v roku, ki ga je določil Zobr-D, ni pridobil zahtevane izobrazbe za častniško dolžnost, na katero je bil takrat razporejen, ga je tožena stranka z ukazom razrešila častniške dolžnosti in ga razporedila na dolžnost podčastnik za logistične zadeve, za katero izpolnjuje izobrazben pogoj. Tožena stranka je za svoje ravnanje imela pravno podlago v določbi šestega odstavka 26. člena ZObr-D. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na odpravo sklepov o njegovi razporeditvi ni utemeljen.
plačilo za delo - plača - obveznost plačila - dokazovanje
Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku na plačilo neizplačane plače za sporno obdobje, ne da bi razčistilo sporna nakazila, ki jih je tožena stranka opravila na TRR tožnika v tem času. Sodišče prve stopnje tudi neutemeljeno ni sprejelo dokaznega predloga tožene stranke in ni opravilo poizvedb pri Davčni upravi, katere davke in prispevke je le-ta že prisilno izterjala od tožene stranke na podlagi obračuna plače in izdanih plačilnih list za sporno obdobje. Zato je dejansko stanje v tem delu ostalo nepopolno ugotovljeno.