evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - nestrinjanje s potekom predlagane meje - ustna obravnava - neudeležba na ustni obravnavi - domneva strinjanja s potekom predlagane meje
Noben tožnik se obravnave pred upravnim organom ni udeležil, zato je nastopila zakonska fikcija, da se s potekom predlagane meje strinjata (drugi odstavek 38. člena ZEN). Prvostopenjski organ pa imel podlago za odločitev, da se evidentira meja, urejena po podatkih zemljiškega katastra. Drugačnega poteka meje glede na katastrsko mejo ni mogoče uveljavljati v upravnem postopku, kakršen je bil postopek, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, ampak v sodnem postopku pred pristojnim okrajnim sodiščem.
dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov - retroaktivnost - neprava retroaktivnost - ustavna razveljavitev zakonske določbe
Razveljavitev 12. člena Zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize po odločbi Ustavnega sodišča pomeni, da ureditev ne velja za dohodke, ki so jih davčni zavezanci prejeli v času pred uveljavitvijo tega zakona, to je v času od 1. 1. 2009 do 5. 10. 2009.
Za dohodke, prejete po uveljavitvi Zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize, zakon ni retroaktiven in zato ni v nasprotju z Ustavo. Posega le v višino pričakovanega (neto) dohodka davčnih zavezancev, prejetega na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo zakona. Lahko gre le za t.i. nepravo retroaktivnost, ki se presoja po načelu zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave. Uvedba dodatnega obdavčenja temu ustavnemu načelu sama po sebi ne nasprotuje.
ZIntPK člen 15. ZUP člen 82. Poslovnik komisije za preprečevanje korupcije člen 34.
vpogled v spis - upravni postopek - smiselna uporaba ZUP
Nepravilna in nezakonita je odločitev tožene stranke o zavrženju vloge za vpogled v spis z obrazložitvijo, da ne gre za upravno zadevo, zato je posledično napačno uporabljena določba 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Ob pravilni razlagi določb ZIntPK je v primeru, kot je obravnavani, treba zagotoviti uporabo ZUP, ne glede na to, da v obravnavanem primeru ne gre za upravno zadevo oz. ne glede na to, da postopek po tretji alineji prvega odstavka 34. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije ni upravni postopek. Po mnenju sodišča pravice do vpogleda v spis v konkretnem primeru ni mogoče vezati na vprašanje, ali gre za upravno zadevo ali ne, saj ZIntPK tega ne določa, pa tudi Poslovnik pravice do vpogleda v spis v teh zadevah posebej ne prepoveduje, ampak določa zgolj omejitvi glede razkritja identitete in vpogleda v spis pred koncem predhodnega preizkusa prijave, v ostalem pa napotuje na ZIntPK.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - dejansko bivanje v stanovanju
Stanovanje je kot upoštevno premoženje izločeno le ob pogoju dejanskega bivanja.
Zakonski pogoj dejanskega bivanja je izpolnjen tudi v primeru, če je dejansko bivanje stranke v stanovanju prekinjeno zaradi začasnega "umika" iz stanovanja, ki ga narekuje oziroma utemeljuje konkretna življenjska situacija.
ZUP člen 129, 129/4, 260, 260/1, 260/1-2, 263, 263/4, 263/5.
denacionalizacija - obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - kaznivo dejanje - zavrženje predloga
V zvezi s predlogom za obnovo denacionalizacijskih postopkov po določbi 2. točke 260. člena ZUP se obstoj obnovitvenega razloga po ustaljeni sodni praksi dokazuje s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča.
Ker tožnik za obnovo postopkov denacionalizacije po 2. točki 260. člena ZUP ni podal ustreznih navedb, niti predlagal ustreznih dokazov, je odločitev prvostopenjskega organa o zavrženju njegovega predloga za obnovo denacionalizacijskih postopkov v zvezi z razlogi, ki jih je navedel pritožbeni organ, pravilna. Glede denacionalizacije večine parcel je bilo namreč dokončno oziroma pravnomočno odločeno pred več kot tremi leti, zaradi česar je predlog za obnovo postopkov glede na določbo četrtega odstavka 263. člena ZUP prepozen.
ZJC-B člen 19, 19/3, 19/5. ZJC člen 13, 13/1. ZUreP-1 člen 92. ZUP člen 251.
razlastitev - javna korist - vodni zadrževalnik - javna cesta - odločanje organa v pritožbenem postopku
Na predmetni nepremičnini leži vodni zadrževalnik, to zemljišče pa je ograjeno z žičnato ograjo, kar pomeni, da je sporno zemljišče sestavni del avtoceste. Po določbi prvega odstavka 13. člena ZJC namreč med drugim javno cesto sestavljajo tudi naprave za odvodnjavanje ceste. To pa pomeni, da je predmetna parcela del ceste, zato je prvostopenjski organ pravilno zaključil, da je ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 19. člena ZJC-B javna korist za razlastitev predmetne nepremičnine ugotovljena, saj je (sestavni) del avtoceste, po kateri poteka cestni promet. Ni potrebno, da bi moral cestni promet fizično potekati po predmetni parceli. Glede na določbo prvega odstavka 13. člen ZJC se namreč tudi nepremičnine, na katerih so naprave za odvodnjavanje, kar nesporno predmetna nepremičnina je, štejejo kot del ceste, kar pomeni, da je treba tudi zanje uporabiti režim ceste.
Pritožbeni organ je ravnal pravilno, ko je v odločbi druge stopnje dopolnil razloge za odločitev, in sicer v zvezi s pogojem za razlastitev po drugem odstavku 92. člena ZUreP-1. Podal je tudi pravilne razloge, in sicer, da je predmetna avtocesta že zgrajena, prav tako je že zgrajen vodni zadrževalnik, ki po določbi 13. člena ZJC sodi k avtocesti in je nujen za nemoten potek ter varnost prometa in je nesporno zgrajen na predmetnem zemljišču. Navedeno utemeljuje nujnost razlastitve in sorazmernost s posegom v zasebno lastnino. Glede na zgrajenost avtoceste in vodni zadrževalnik namreč ni druge ustrezne nepremičnine za dosego istega namena.
Ker je sporna nepremičnina še vedno v solasti tožnikov, je prvostopenjski organ imel podlago za zaključek, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz 19. člena ZJC-B ter ugodil zahtevi razlastitvene upravičenke za razlastitev zgoraj navedenega zemljišča.
davek od dobička iz kapitala - prodaja vrednostnih papirjev in drugih deležev - kršitev materialnega zakona - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - zamenjava kapitala - čas odsvojitve kapitala
Ne gre za situacijo iz tretjega odstavka 97. člena ZDavP-2, ki omogoča prenos izgube, dosežene z odsvojitvijo kapitala, v naslednje davčno obdobje. Organ prve stopnje je ravnal v nasprotju s 97. členom ZDoh-2, ko je davčno izgubo, doseženo z odsvojitvijo delnic v letu 2007, upošteval pri izračunu davčne osnove od dobička iz kapitala za leto 2008. Gre za kršitev materialnih določb zakona (ZDoh-2), kršitev materialnega prava pa predstavlja po določbah 88. člena ZDavP-2 razlog za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici. Pri tem, za razliko od ureditve po ZUP, ni potrebno, da je kršitev materialnega prava očitna. To pa pomeni, da le-ta ni nujno neposredno povezana s končno odločitvijo v zadevi, temveč se lahko ugotavlja tudi posredno, preko (očitno) in z odločitvijo neposredno povezane nepravilne ugotovitve dejanskega stanja.
Tudi v primeru zamenjave kapitala se v skladu s 102. členom ZDoh-2 upošteva kot čas odsvojitve datum sklenitve pogodbe, na podlagi katere je bil kapital odsvojen in ne vpis družbe v sodni register.
brezplačna pravna pomoč - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - delna ugoditev prošnji - pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje
Organ za BPP je z izpodbijano odločbo pravilno odobril brezplačno pravno pomoč v obsegu, ki zadosti namenu dodelitve brezplačne pravne pomoči (omogočiti dostop do sodnega varstva).
razvrstitev obsojenca v posebej varovan oddelek - nujni ukrep - ustno izrečen ukrep - izdaja pisne odločbe
O razporeditvi obsojenca je bilo odločeno dne 10. 6. 2013, odločba pa izdana 18. 6. 2013, zato je bil spoštovan osemdnevni rok za njeno izdajo in očitana kršitev pravil postopka ni podana. Pravilno je bilo presojeno, da se tožnika na podlagi določb 206. člena ZIKS-1 razvrsti v posebej varovan oddelek zavoda. Ni namreč nevaren za druge zgolj tisti obsojenec, ki uporablja fizično silo, temveč je za nevarnega šteti tudi obsojenca, ki s svojim vedenjem sproža nasilne reakcije ter na ta način ogroža (sebe in) druge.
S tem ko je sodišče tožbo zavrnilo, ni podlage za odločanje o tožnikovi zahtevi za odškodnino.
Razpisna komisija je s točkovanjem ocenjevala, kateri od kandidatov, ki izpolnjujejo vse formalne pogoje, je ustreznejši. Izpodbijana akta je možno tudi preizkusiti, saj je navedeno kako je razpisna komisija preverjala strokovno usposobljenost kandidatov in kakšen je bil način točkovanja. Navedeni so tudi razlogi zaradi katerih je razpisna razpisna komisija dala prednost izbranemu kandidatu. Tudi sama sestava komisije ne vzbuja dvom v objektivnost in pristranost komisije. Direktorja javnega zavoda imenuje pristojni minister, ki ima pri imenovanju diskrecijsko pravico in lahko po lastni presoji imenuje vsakogar, ki izpolnjuje razpisne pogoje.
ZDoh-2 člen 15, 15/4, 105, 126. ZDDPO-2 člen 58, 373.
dohodnina - akontacija dohodnine - davčna osnova - drugi dohodki - v naravi prejet dohodek
Posamezniki niso bili identificirani poimensko, kar pa ne pomeni, da ni podlage za obračun akontacije dohodnine. Ne gre za akontacijo dohodnine kot končnega davka, plačilo akontacije dohodnine je predpisano v 126. členu ZDoh-2 v zvezi z 373. členom ZDDPO-2 oziroma njegovim 58. členom.
evidentiranje zemljišča pod stavbo - aktivna legitimacija za vložitev predloga - večstanovanjska stavba
Kot večstanovanjsko stavbo iz prvega odstavka 64. člena ZEN je treba razumeti vsako stavbo z več deli stavbe, torej tudi dvostanovanjsko, saj ima tudi ta posamezne dele (stanovanjske enote) in skupne dele ter lahko urejanje medsebojnih in drugih razmerij, ki so na dvostanovanjske stavbe vezana, poteka le podobno, kot to velja za večstanovanjske stavbe, in ne kot velja za enostanovanjsko stavbo, ki po petem odstavku 3. člena SZ-1 celotna predstavlja eno stanovanje.
Prvostopenjski organ je pri preizkusu zahteve za evidentiranje zemljišča pod stavbo po tretjem odstavku 65. člena ZEN mogel šteti, da jo je vložila upravičena oseba ter postopek za evidentiranje zemljišča pod stavbo po določbah ZEN izvesti. Na odločitev v zadevi ni mogla vplivati označitev stranke z interesom v zahtevi za evidentiranje zemljišča pod stavbo ter v elaboratu kot (so)lastnice stavbe oziroma pridobiteljice stavbe ipd., saj je bistveno zgolj, da šteje za uporabnico stavbe.
javna agencija - razrešitev člana upravnega odbora - konflikt med zasebnimi in javnimi interesi
Za člana upravnega odbora je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje tudi pogoj neopravljanja dela oziroma dejavnosti na področju, kjer obstaja možnost konflikta med njegovimi zasebnimi in javnimi interesi na strani javne agencije. Dovolj je obstoj možnosti na abstraktni in ne na konkretni ravni. Le na ta način je mogoče odvrniti vse morebitne pomisleke glede (ne)pristranskosti delovanja posameznega člana upravnega odbora agencije. Tožeča stranka bi se morala, če bi se hotela izogniti vsakršnemu objektivnemu dvomu o nepristranosti, iz odločanja izločiti. Zaradi slednjega (in ne zgolj zato, ker je zaposlena na fakulteti) pri njej obstaja možnost konflikta interesov med zasebnim interesom in javnim interesom javne agencije. Tožena stranka tožniku ni dolžna dokazati, da je deloval pristransko v konkretni zadevi (za to so predvideni drugi postopki), pač pa, da obstajajo okoliščine za možnost takega delovanja.
davčna izvršba - začetek davčne izvršbe - izvršba na dolžnikova denarna sredstva
Izpodbijani sklep je izdal pristojen organ na podlagi izvršljivih plačilnih nalogov, iz katerih je razviden datum izvršljivosti, kar je skladno s 146. členom ZDavP-2. sklep vsebuje vse sestavine, ki jih določa 151. člen ZDavP-2. Izdan je bil na podlagi prvega odstavka 143. člena ZDavP-2, po katerem začne davčni organ davčno izvršbo, če obveznost ni plačana v predpisanem roku. Predmet presoje tega upravnega spora je izdani sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva, ki pa ga kot takega tožnik pravzaprav niti ne izpodbija z razlogi, ki bi bili za presojo izpodbijanega upravnega akta relevantni.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - vpis v register pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti - prepoved opravljanja dejavnosti
V danem primeru gre za napotitev delavcev k uporabniku, pri katerem ti delavci začasno delajo, kot to določa 163. člen ZUTD. Tožnik je svoje zaposlene delavce posredoval na delu uporabniku, pri čemer pa za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu ni bil vpisan v register, kot to določa prvi odstavek 168. člena ZUTD. Glede na kršitev materialnega predpisa, to je določbe 168. člena ZUTD, je prvostopenjski organ na podlagi pooblastil iz 15. člena ZID pravilno izdal izpodbijano odločbo in tožniku naložil, da mora takoj opustiti zagotavljanje dela svojih zaposlenih delavcev drugemu delodajalcu.
tožba v upravnem sporu - vrnitev v prejšnje stanje - uveljavljanje svoje pravice ali pravne koristi - zavrženje tožbe
Tožnik je izkazal okoliščine za utemeljitev predloga ter vrnitev v prejšnje stanje, zato je sodišče vrnitev v stanje pred zamudo dovolilo in ugotovilo, da je tožba vložena pravočasno.
Izpodbijana zavrnilna odločba, s katero je bila tožniku odklonjena BPP za zastopanje v postopku s tožbo zoper odločbo št. Bpp 630/2013 z dne 22. 8. 2013, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno na zakon oprto osebno korist, kajti postopek, za katerega je tožnik prosil za BPP, je bil namreč že pravnomočno končan. Zato je na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo treba zavreči; na tak razlog mora namreč sodišče po uradni dolžnosti paziti ves čas postopka.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - osebni stečaj - odpust obveznosti
Tožena stranka bi morala pri odločitvi upoštevati odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. X Ips 491/2012 z dne 2. 10. 2013, ki je bila izdana pred izdajo izpodbijane odločbe. Iz navedene sodbe izhaja obrazložitev, ki narekuje drugačno pravno presojo instituta odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja, kot je veljal glede (ne)obstoja premoženja dolžnika v sodno upravni praksi do izdaje tega akta.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - napačen naslov sodišča - zavrženje tožbe
Iz prvotne pisemske ovojnice, ki je pripeta k tožbi, je sicer razvidno, da je pooblaščenec tožbo priporočeno na pošti oddal že 9. 12. 2013, vendar jo je naslovil na stari naslov sodišča, zato mu je bila vrnjena z oznako, da je naslovnik preseljen. Na novi naslov tega sodišča je bila nato poslana šele 13. 12. 2013. Ker pa je iz pravnega pouka drugostopenjske odločbe jasno razviden naslov sodišča, pri katerem je treba vložiti tožbo, sodišče te napake ni štelo za opravičljivo odvetnikovo pomoto, zato v smislu drugega odstavka 29. člena ZUS-1 tudi ni štelo, da je odvetnik tožbo vložil na dan, ki je naveden na prvotni pisemski ovojnici.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nezahtevni objekt - kmečka strojna lopa - gradbeno dovoljenje - skladnost gradnje z gradbenim dovoljenjem
Zakonitosti gradnje ni mogoče obravnavati s stališča morebitne zakonitosti posameznih delov ali lastnosti objekta (npr. njegove površine), saj mora pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi akti, izpolnjevati objekt kot celota.
Tako zakonska ureditev kot pravilnik smiselno izključujeta odmero komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča v primerih, ko je bil objekt že pred izgradnjo komunalne opreme, za katero naj bi se odmeril komunalni prispevek, priključen na enako vrsto komunalne opreme.