evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - nestrinjanje s potekom predlagane meje - ustna obravnava - neudeležba na ustni obravnavi - domneva strinjanja s potekom predlagane meje
Noben tožnik se obravnave pred upravnim organom ni udeležil, zato je nastopila zakonska fikcija, da se s potekom predlagane meje strinjata (drugi odstavek 38. člena ZEN). Prvostopenjski organ pa imel podlago za odločitev, da se evidentira meja, urejena po podatkih zemljiškega katastra. Drugačnega poteka meje glede na katastrsko mejo ni mogoče uveljavljati v upravnem postopku, kakršen je bil postopek, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, ampak v sodnem postopku pred pristojnim okrajnim sodiščem.
davek na dediščine in darila - davčna osnova - odpis davčnega dolga
Odpis (delni odpis, odlog in obročno plačevanje) davka je predmet samostojnega upravnega postopka, ki se začne na vlogo davčnega zavezanca in ga zato v pritožbenem postopku oziroma v upravnem sporu, v katerem se presoja pravilnost in zakonitost odločbe o odmeri davka, ni mogoče z uspehom uveljavljati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - nujna brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč
Organ za BPP je ugotovil, da tožnikova pokojnina presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, zato je na podlagi drugega odstavka 13. člena ZBPP, ker je s tem tožnik presegel dohodkovni cenzus, njegove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v različnih postopkih utemeljeno zavrnil. Ta pogoj je lahko upošteval tudi v zvezi z njegovo prošnjo za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči, saj so mu bili znani vsi dohodki tožnika.
Tožnik se ne more sklicevati, da so relevantna dejstva, ki bi ga morebiti opravičevala, da bi bil upravičen do izredne brezplačne pravne pomoči, splošno znana dejstva, torej dejstva, ki jih ne bi bil dolžan izkazati.
evidentiranje zemljišča pod stavbo - aktivna legitimacija za vložitev predloga - večstanovanjska stavba
Kot večstanovanjsko stavbo iz prvega odstavka 64. člena ZEN je treba razumeti vsako stavbo z več deli stavbe, torej tudi dvostanovanjsko, saj ima tudi ta posamezne dele (stanovanjske enote) in skupne dele ter lahko urejanje medsebojnih in drugih razmerij, ki so na dvostanovanjske stavbe vezana, poteka le podobno, kot to velja za večstanovanjske stavbe, in ne kot velja za enostanovanjsko stavbo, ki po petem odstavku 3. člena SZ-1 celotna predstavlja eno stanovanje.
Prvostopenjski organ je pri preizkusu zahteve za evidentiranje zemljišča pod stavbo po tretjem odstavku 65. člena ZEN mogel šteti, da jo je vložila upravičena oseba ter postopek za evidentiranje zemljišča pod stavbo po določbah ZEN izvesti. Na odločitev v zadevi ni mogla vplivati označitev stranke z interesom v zahtevi za evidentiranje zemljišča pod stavbo ter v elaboratu kot (so)lastnice stavbe oziroma pridobiteljice stavbe ipd., saj je bistveno zgolj, da šteje za uporabnico stavbe.
ZZZDR člen 5a, 116, 119, 121, 121/2, 121/3. ZUP člen 236. Konvencija o otrokovih pravicah člen 3, 12.
zavodsko varstvo - oddaja otroka v zavod - podaljšanje zavodskega ukrepa - otrokova korist - roditeljska pravica - izvršitev odločbe
Odločitev prvostopenjskega organa, da se ukrep oddaje v zavod podaljša, je pravilna in skladna s predpisi. Ne gre za odvzem roditeljske pravice. Ukrep je bil sprejet v smislu določb Konvencije ZN o otrokovih pravicah, po kateri morajo biti otrokove koristi glavno vodilo pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki (3. člen).
Postopek na prvi stopnji je bil pravilen. V obrazložitvi je dovolj jasno in razumljivo pojasnjeno, da gre v zadevi za mld. otroka, ki že po samem zakonu potrebuje zaščito in bi vsako odlašanje izvršitve odločbe imelo za otroka nepopravljivo škodo.
DDV - odmera DDV - pravica do odbitka DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - obrazložitev subjektivnega elementa
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih predpisuje ZDDV-1. Davčni zavezanec sme praviloma odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za dobavo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij, 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo DDV oz. da davčni zavezanec ni vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt, višje v dobavni verigi. Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne, če kateri od teh pogojev ni izpolnjen. V konkretnem primeru se davčna organa v obravnavanem primeru posebej s subjektivnim kriterijem, torej zavedanjem tožnika o sodelovanju v davčni goljufiji, nista izrecno ukvarjala in ga tudi nista ustrezno obrazložila. V ponovnem postopku bo moral prvostopenjski organ, po morebitni dopolnitvi postopka, celovito presoditi in v svoji odločbi konkretno obrazložiti, ali so izpolnjeni pogoji za priznavanje pravice odbitka vstopnega DDV v skladu z nacionalno zakonodajo in pravom EU.
javni razpis - opravljanje državne javne službe muzejev - merila in kriteriji javnega razpisa - načelo enakosti
Pri postopku javnega razpisa gre za poseben postopek, v katerem je enakost obravnavanja vseh, ki so se na razpis prijavili, ključnega pomena. Prijaviteljem na razpis je namreč zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa in se potegujejo za dodelitev pooblastila skladno s pogoji javnega razpisa. Po navedenem se lahko enako obravnavanje vseh prijaviteljev na razpisu doseže zgolj tako, da se vsem prijavljenim zagotovi enakovredno obravnavanje. Načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS pomeni torej nearbitrarno uporabo prava v razmerju do pravnih subjektov tudi s strani upravne oblasti. Do različnega obravnavanja enakih pravnih subjektov, torej ne sme priti samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga. Pri tem je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani in da jim je zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa. Uspeh na javnem razpisu pa je odvisen od izpolnjevanja v razpisu v naprej natančno določenih objektivnih kriterijev in meril.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg odobritve brezplačne pravne pomoči
Odločitev, s katero je tožnici omejila obseg dodeljene BPP le na pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje, je tožena stranka obrazložila, in sicer je navedla, da obstaja stvarna možnost, da bo v zadevnem pravdnem postopku sklenjena sodna poravnava še pred opredelitvijo izvedenstva o telesnih poškodbah.
tožba v upravnem sporu - vrnitev v prejšnje stanje - uveljavljanje svoje pravice ali pravne koristi - zavrženje tožbe
Tožnik je izkazal okoliščine za utemeljitev predloga ter vrnitev v prejšnje stanje, zato je sodišče vrnitev v stanje pred zamudo dovolilo in ugotovilo, da je tožba vložena pravočasno.
Izpodbijana zavrnilna odločba, s katero je bila tožniku odklonjena BPP za zastopanje v postopku s tožbo zoper odločbo št. Bpp 630/2013 z dne 22. 8. 2013, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno na zakon oprto osebno korist, kajti postopek, za katerega je tožnik prosil za BPP, je bil namreč že pravnomočno končan. Zato je na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo treba zavreči; na tak razlog mora namreč sodišče po uradni dolžnosti paziti ves čas postopka.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - vpis v register pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti - prepoved opravljanja dejavnosti
V danem primeru gre za napotitev delavcev k uporabniku, pri katerem ti delavci začasno delajo, kot to določa 163. člen ZUTD. Tožnik je svoje zaposlene delavce posredoval na delu uporabniku, pri čemer pa za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu ni bil vpisan v register, kot to določa prvi odstavek 168. člena ZUTD. Glede na kršitev materialnega predpisa, to je določbe 168. člena ZUTD, je prvostopenjski organ na podlagi pooblastil iz 15. člena ZID pravilno izdal izpodbijano odločbo in tožniku naložil, da mora takoj opustiti zagotavljanje dela svojih zaposlenih delavcev drugemu delodajalcu.
ZDavP-2 člen 6, 39, 68, 68/2, 68/5, 68/6, 69, 76, 76/1. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
davčni inšpekcijski nadzor - odmera davka v posebnih primerih - prijava premoženja - ocena davčne osnove - tožbena novota
Ob nedokazanem viru sredstev oziroma nedokazanem razpolaganju s sredstvi v začetku kontroliranega obdobja davčni organ utemeljeno in skladno s stališčem sodne prakse upošteva, da nepojasnjeni vir premoženja izvira iz obdobja, v katerem je premoženje prvič razvidno oziroma izkazano.
Peti odstavek 68. člena Zakona o davčnem postopku ne določa, da se davek odmeri po povprečni stopnji dohodnine iz zadnje dohodninske odločbe, temveč po povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja. Ne omejuje se na napovedane dohodke, temveč določa, da se davčna stopnja določi z vštevanjem dohodkov zadnjega davčnega obdobja, tudi nenapovedanih.
Med strankama je sporno, ali je tožnica ravnala v skladu z izrekom osnovne odločbe in v treh dneh po prejemu odločbe prenehala z uporabo nepoštene poslovne prakse v prodajalni, ki jo je vršila z oglaševanjem cenovne prednosti za blago, ki ga je prodajala v tej prodajalni z oglaševanjem navideznega in neresničnega znižanja prodajnih cen s tem, ko je na plakatih izobešenih na izložbi prodajalne in na letakih in etiketah, ki so postavljeni poleg artiklov v prodajalni, oglaševala visoke popuste pri prodaji blaga in na tak način prikazovala nižanje cen. Tožnica ni upoštevala izvršljive osnovne odločbe, zato so podani vsi pogoji za izvršbo.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - zaračunavanje prejetih SMS sporočil - pravna podlaga za zaračunavanje SMS sporočil - naročniška pogodba - splošni pogoji poslovanja
Tožnik utemeljeno opozarja, da je na podlagi naročniške pogodbe dolžan operaterju plačati SMS sporočila, ki jih odpošlje. V obravnavani zadevi pa ne gre za takšna SMS sporočila, gre za SMS sporočila, ki jih je prejel in zato bi morala tožena stranka navesti pravno podlago iz naročniške pogodbe, sklenjene med tožnikom in operaterjem, ki pooblašča slednjega, da prejeta SMS sporočila zaračuna prejemniku, sklenitelju naročniškega razmerja. Da je to urejeno v splošnih pogojih v poglavju „Vsebine in storitve ponudnikov vsebin“, ni razvidno in ne pomeni utemeljitve zavrnitve.
dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov - retroaktivnost - neprava retroaktivnost - ustavna razveljavitev zakonske določbe
Ustavno sodišče RS je z odločbo I-U-158/11 z dne 28. 11. 2013 odločilo, da se 12. člen Zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize razveljavi. To pomeni, da ureditev ne velja za dohodke, ki so jih davčni zavezanci prejeli v času pred uveljavitvijo tega zakona, to je v času od 1. 1. 2009 do 5. 10. 2009 (37. točka odločbe).
odmera davka v posebnih primerih - prijava premoženja - prirast premoženja - pogoji za uvedbo postopka - dokazno breme
Predhodna prijava premoženja ni pogoj za uvedbo postopka. K prijavi premoženja se po določbah 69. člena ZDavP-2 lahko pozove zavezanca šele, ko se ugotovi, da gre za primer iz 68. člena istega zakona.
Organ prepričljivo zaključi, da tožnik posojilnega razmerja ni dokazal, zato je njegova trditev o obstoju posojila v znesku 80 000,00 EUR pri ugotavljanju prirasta premoženja ne upošteva. Tožnik ima prav, ko navaja, da ne more biti za odločitev bistveno, da obveznosti iz naslova posojila ni navedel že v teku postopka, nima pa prav, ko trdi, da okoliščina o tem, kdaj je bila s posamičnim dejstvom seznanjena tožena stranka, ne sme vplivati na presojo. Tudi okoliščine v tej zvezi so lahko relevantne za odločitev, še zlasti ob dejstvu, da tožnik tudi v tožbi ne pojasni, zakaj je posojilo prvič omenil v pripombah. Prav tako ima tožnik prav, ko navaja, da rok vračila, obrestna mera in zavarovanje posojila niso bistveni elementi posojilnega razmerja. Ugotavlja se le, da sklenitev posojilne pogodbe brez navedenih elementov z vidika posojilodajalca oziroma z ekonomskega vidika ni razumljiva. Isto velja glede (ustnega) sklepanja posojilne pogodbe. Kljub temu, da ne gre za kršitve zakona, pa vse navedeno predstavlja niz okoliščin, ki vzbujajo dvom v obstoj posojilnega razmerja, in ki ob upoštevanju ugotovitve, da gre pri zatrjevanem posojilnem razmerju za poslovanje z gotovino ter da o toku denarja ni listinskih dokazil, kar utemeljuje zaključek davčnega organa.
ZUP člen 129, 129/4, 260, 260/1, 260/1-2, 263, 263/4, 263/5.
denacionalizacija - obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - kaznivo dejanje - zavrženje predloga
V zvezi s predlogom za obnovo denacionalizacijskih postopkov po določbi 2. točke 260. člena ZUP se obstoj obnovitvenega razloga po ustaljeni sodni praksi dokazuje s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča.
Ker tožnik za obnovo postopkov denacionalizacije po 2. točki 260. člena ZUP ni podal ustreznih navedb, niti predlagal ustreznih dokazov, je odločitev prvostopenjskega organa o zavrženju njegovega predloga za obnovo denacionalizacijskih postopkov v zvezi z razlogi, ki jih je navedel pritožbeni organ, pravilna. Glede denacionalizacije večine parcel je bilo namreč dokončno oziroma pravnomočno odločeno pred več kot tremi leti, zaradi česar je predlog za obnovo postopkov glede na določbo četrtega odstavka 263. člena ZUP prepozen.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - napačen naslov sodišča - zavrženje tožbe
Iz prvotne pisemske ovojnice, ki je pripeta k tožbi, je sicer razvidno, da je pooblaščenec tožbo priporočeno na pošti oddal že 9. 12. 2013, vendar jo je naslovil na stari naslov sodišča, zato mu je bila vrnjena z oznako, da je naslovnik preseljen. Na novi naslov tega sodišča je bila nato poslana šele 13. 12. 2013. Ker pa je iz pravnega pouka drugostopenjske odločbe jasno razviden naslov sodišča, pri katerem je treba vložiti tožbo, sodišče te napake ni štelo za opravičljivo odvetnikovo pomoto, zato v smislu drugega odstavka 29. člena ZUS-1 tudi ni štelo, da je odvetnik tožbo vložil na dan, ki je naveden na prvotni pisemski ovojnici.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - osebni stečaj - odpust obveznosti
Tožena stranka bi morala pri odločitvi upoštevati odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. X Ips 491/2012 z dne 2. 10. 2013, ki je bila izdana pred izdajo izpodbijane odločbe. Iz navedene sodbe izhaja obrazložitev, ki narekuje drugačno pravno presojo instituta odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja, kot je veljal glede (ne)obstoja premoženja dolžnika v sodno upravni praksi do izdaje tega akta.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - podporni zid - enostavni objekt
Med strankama ni spora o tem, da obravnavani zid vsaj v delu svoje dolžine presega višino, ki bi omogočala njegovo uvrstitev med enostavne objekte in s tem gradnjo brez gradbenega dovoljenja. Podrobnejše navedbe o dimenzijah in ostalih značilnostih zidu zato niso pomembne za odločitev o nelegalnosti gradnje, temveč predstavljajo opis, pomemben izključno za identifikacijo zidu.
Vprašanja v zvezi z dejansko izvedbo priključitve glede na namen objektov ne po določbah ZPNačrt, ne po ustaljeni upravnosodni praksi, niso predmet postopka za odmero komunalnega prispevka. Za obveznost plačila komunalnega prispevka je bistveno zgolj to, da tožnikova nepremičnina sodi v območje, v katerem se zagotavlja priključevanje na kanalizacijo, torej v obračunsko območje za to vrsto komunalne opreme.
Upravni organ sicer pojasnjuje, da se indeksacija nanaša na obdobje od 20. 4. 2011 do 23. 4. 2013 in na znesek 7.710,29 EUR, vendar ne pojasni, kakšna je bila vrednost indeksa ali indeksov, ki jih je uporabil. Te pomanjkljivosti kljub tožnikovemu ugovoru tudi drugostopenjski organ ni odpravil. To pomeni, da sodišče ne more preizkusiti pravilnosti indeksiranja stroškov in s tem pravilnosti zneska, za katerega je toženka povečala izračunani komunalni prispevek.