inšpekcijski postopek - ukrep stanovanjskega inšpektorja - etažna lastnina - soglasje etažnih lastnikov - poseg v skupne dele - fasada - klimatska naprava
Na drugi odstavek 15. člena SZ-1 je svojo odločitev pravilno oprl prvostopenjski organ, ki je štel, da namestitev s strani tožnikov kot etažnih lastnikov zunanje enote klima naprave na streho stavbe, ki je skupen del stavbe, predstavlja izvedbeno delo (vzdrževalno delo, spremembo oziroma izboljšavo), ki ga tožnika ne bi smela pričeti izvajati brez soglasja etažnih lastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na teh skupnih delih. Namestitev klima naprave (zunanje enote) ne pomeni le investicijsko vzdrževalna dela na objektu.
Čeprav se sodišče s tožnikoma strinja, da v določbo drugega odstavka 15. člena SZ-1 za izkaz soglasja etažnega lastnika ni izrecno predpisana obličnost, pa je pritrditi prvostopenjskemu organu, da je navedeno določbo zaradi dokazovanja danih izjav o soglasju (in te mora izkazati etažni lastnik, ki izvaja izvedbena dela) treba razlagati, da je zahtevana pisna oblika.
Določba 72. člena Ustave ne varuje posameznika v tem smislu, da bi mu zagotavljala (določen) privilegij nespoštovanja zakonskih določb ali njegove izvzetosti iz oblasti določenih predpisov (tudi kolikor bi se nanašale tudi na stanovanjsko področje oziroma urejanje razmerij med etažnimi lastniki v večstanovanjski stavbi). Vsakomur pripada pravica do zdravega življenjskega okolja, država pa jo mora zagotavljati tako, da z zakonom predvsem določi meje dopustnosti posegov, katerih posledica so obremenitve okolja, ki imajo vpliv tudi na zdravje ljudi.
upravni spor - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep, s katerim je odločeno, da tožnik izpolnjuje natečajne pogoje, glede na svojo strokovno usposobljenost pa ni primeren za položaj generalnega sekretarja ministrstva, očitno ne posega v njegov pravni položaj.
Za odmero komunalnega prispevka na podlagi sedaj veljavnih določb ZPNačrt je bistveno, ali je bil tožnici odmerjen (in plačan) komunalni prispevek v zvezi z gradnjo objekta, ki ga sedaj želi priključiti na vodovod, ne pa okoliščina neplačane priključnine.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikov - potrošniški kredit - predložitev sklenjenih kreditnih pogodb - podatki o kreditojemalcih
Ni mogoče šteti, da je tožnica s tem, ko je toženki izročila kopije, iz katerih niso razvidni podatki o kreditojemalcih, izpolnila svojo obveznost iz drugega odstavka 34. člena ZPotK-1. Ta obveznost je opredeljena jasno, nedvoumno in nepogojno, kar pomeni, da je presojo o potrebnosti pogodb za opravljanje inšpekcijskega nadzora opravil že zakonodajalec in ne more biti predmet tega postopka.
ZPNačrt člen 79, 79/1, 79/7. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - upravni spor - tožba v upravnem sporu - tožbena novota
V tožbi zatrjevanih dejstev o obstoju javne kanalizacije, na katero naj bi bil tožničin objekt priključen že desetletja in o plačilu vseh dajatev v zvezi s tem, sodišče ne more upoštevati, saj so te navedbe in predloženi računi kot dokaz nedovoljene tožbene novote. Iz upravnega spisa namreč ni razvidno, da bi se tožnica odzvala na „poziv za izjasnitev“ z dne 29. 5. 2013, ki ji ga je toženka poslala pred izdajo izpodbijane odločbe. Iz njene pritožbe, ki se prav tako nahaja v predloženih upravnih spisih, izhaja, da teh dejstev tudi v pritožbi ni zatrjevala.
ZVojI člen 4, 4/1, 4/1-3. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
vojni invalid - civilni invalid vojne - zahteva za priznanje statusa civilnega invalida vojne - ponovno vložena zahteva - ista upravna zadeva - zavrženje zahteve
Tožnik sicer v tožbi trdi, da o zahtevi za priznanje statusa civilnega invalide vojne na podlagi 3. točke prvega odstavka 4. člena ZVojI še ni bilo odločeno, vendar iz upravnih spisov in iz sodbe tega sodišča I U 1763/2012 izhaja, da to ne drži. Tak zaključek pa narekuje sprejetje odločitve iz prvega odstavka 129. člena ZUP.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - odmiki
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja ugotovitev, ki ji tožnica ne ugovarja, da so njeni objekti od meje oddaljeni 40 m, zato sodišče pritrjuje toženki, da predvidena gradnja ne bo povzročala prekomernega zasenčenja njenih objektov. Drugih razlogov, zakaj odmik naj ne bi bil ustrezen, pa tožnica ne navaja.
ZVO člen 36, 36/2. ZUP člen 290, 290/1, 298, 298/2.
odpadki - ravnanje z odpadki - ukrep inšpektorja za okolje - izvršba s prisilitvijo
Ne izvršilni naslov sam zase, ne skupaj z zakoni, na podlagi katerih je bil izdan, toženki ne daje podlage za kakršnekoli vsebinske zahteve, ki naj bi jih izpolnjevala zahtevana strategija. Take zahteve zato smiselno pomenijo dopolnjevanje oziroma spremembo izvršilnega naslova, kar pa v izvršilnem postopku ni mogoče, kot pravilno navaja že drugostopenjski upravni organ. Toženka zato po presoji sodišča ni imela nobene podlage za ugotovitev, da tožnik v postavljenem roku ni izpolnil svoje obveznosti, in s tem za izterjavo zagrožene denarne kazni.
upravni postopek - ničnost odločbe - ničnostni razlog - nepravilna uporaba materialnega prava
Morebitno nepravilno uporabo materialnega prava zaradi domnevno nepravilne opredelitve obravnavane gradnje je mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi, ni pa to ničnostni razlog iz 1. oz. 3. točke 279. člena ZUP.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12, 153, 153/1, 158, 158/1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - sprememba pogojev iz gradbenega dovoljenja - posebne prepovedi
Če gradnja ni v skladu s pogoji gradbenega dovoljenja, se za ugotovitev neskladnosti ne zahteva, da bi pri gradnji nastale spremembe morale imeti kakršnekoli vplive. Navedeno je razumljivo, saj so pogoji gradbenega dovoljenja odraz presoje, da bodo z njimi pri gradnji konkretnega objekta izpolnjene v prostorskem in v drugih predpisih določene zahteve. Teh pogojev zato ni mogoče spreminjati oz. obiti brez spremembe upravne odločbe, npr. le z vnosom sprememb v enega od kasnejših – po projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) – projektov (to je v PZI ali v projekt izvedenih del).
Sodišče se strinja s tožnikom, da se izrečene prepovedi glede izvedbe komunalnih priključkov, vpisov in sprememb vpisov v zemljiški knjigi, prepoved uporabe in ostalih, tako kot so zapisane, nanašajo na celoten objekt in ne le na njegove dele iz 1. točke izreka, kot meni pritožbeni organ. To pa je po mnenju sodišča pravilno, saj je predmet priključevanja na objekte gospodarske javne infrastrukture, predmet vpisov v zemljiški knjigi, predmet uporabe stavbe ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti v njej, promet z zemljiščem, na katerem je stavba, itn., v konkretni zadevi le objekt kot celota, ne pa terasna etaža, bazen, balkoni ali kletna etaža.
ZGO-1 člen 146, 146/1. ZUP člen 144, 144/1. ZIN člen 29.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - načelo zaslišanja stranke
Iz obrazložitev izpodbijane odločbe je razvidno, to pa izhaja tudi iz listin v upravnem spisu, da je bil tožnik navzoč pri inšpekcijskem pregledu in da je bil istega dne tudi zaslišan. Po navedenem je torej neutemeljen očitek o kršitvah določb ZIN in o bistvenih kršitvah določb postopka po ZUP, ker da tožnik ni imel možnosti izjaviti se o odločilnih dejstvih in okoliščinah.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - dodelitev točk po posameznik kategorijah - točke za delovno dobo - predložitev dokazil
Prvostopenjski organ je tožnico s pozivom z dne 23. 4. 2013 pozval, naj predloži potrdilo delodajalca o dobi zaposlitve oziroma dokazilo o doseženem številu let delovne dobe, saj je vlogi priložila nepopolno potrdilo o svojem dohodku, v katerem je sama (in ne ZPIZ) navedla, da ima 26 let delovne dobe. Navedeni poziv je prejela 3. 5. 2013, vendar v postavljenem 15-dnevnem roku zahtevanega dokazila ni predložila. V svoji vlogi z dne 28. 5. 2013 je navedla le, da je upokojenka, da je delavska knjižica deponirana na ZPIZ in da je kljub trudu ni mogla pridobiti. Glede na navedeno je treba zavrniti pavšalno tožbeno navedbo o netočnosti trditve, da zahtevanega dokazila ni predložila.
Če gre za gradnjo objekta gospodarske javne infrastrukture, za dokazilo o pravici graditi zadostuje notarsko overjena pogodba, na podlagi katere dobi investitor lastninsko pravico ali kakšno drugo stvarno ali obligacijsko pravico na nepremičnini, ki investitorju dovoljuje gradnjo ali izvajanje del na njej. Seveda pa se mora nesporno nanašati prav na tisto nepremičnino, ki je predmet gradnje.
Kakšen je objekt, katerega gradnja je dovoljena z gradbenim dovoljenjem, je glede na 68. člen ZGO-1 natančno določeno z izrekom tega dovoljenja. Gradbeno dovoljenje torej ne pomeni upravnopravnega upravičenja (dejanskega ali morebitnega) do gradnje kateregakoli objekta na določeni parceli, temveč zgolj upravičenje za gradnjo objekta, opredeljenega v njegovem izreku. Gradnja objekta, ki se od tega bistveno razlikuje, zato pomeni gradnjo, za katero gradbeno dovoljenje ni bilo izdano, torej nelegalno gradnjo. Neskladna gradnja namreč že po zakonski definiciji pomeni, da gre za gradnjo, za katero je bilo gradbeno dovoljenje izdano, torej za gradnjo, ki vsaj po bistvenih lastnostih ustreza izdanemu gradbenemu dovoljenju.
ZGO-1 člen 146, 146/1, 154. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-4, 237, 237/2, 237/2-3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nevarna gradnja - inšpekcijski zavezanec - skrajšani postopek - načelo zaslišanja stranke
V obravnavni zadevi je prvostopenjski organ dejstva, na katera je oprl svojo odločbo, ugotavljal z izvajanjem dokazov, med drugim tudi z ogledi in z zaslišanjem zemljiškoknjižne lastnice parc. št. 344/1. Glede na povedano je s tem pričel odločati v rednem ugotovitvenem postopku, v katerem je bil ne le dolžan inšpekcijskemu zavezancu dati možnost izjave o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, temveč pomeni opustitev takega ravnanja v vsakem primeru bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
ZPNačrt člen 79, 79/3, 82, 82/1. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka člen 7, 7/1.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - merila za odmero komunalnega prispevka - razmerja med merilom parcele in merilom neto tlorisne površine
Prvi odstavek 7. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka določa, da občina v podrobnejših merilih za odmero komunalnega prispevka lahko določi razmerje med deležem parcele in deležem neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka, pri čemer je največje dopustno razmerje 0,3 : 0,7. Seštevek obeh deležev mora biti enak enak 1. Temu je prilagojena tudi enačba, ki naj se uporabi pri izračunu komunalnega prispevka in v kateri so prikazani vsi kriteriji, ki so relevantni za njegov izračun za posamezno komunalno opremo. Taka enačba služi preverljivosti za izračun uporabljenih podatkov, česar pa v tej zadevi uporabljeni odlok, ki naj bi že v obračunske stroške vključil razmerje med površino parcele in površino neto tlorisne površine objekta in faktor dejavnosti (v konkretnem primeru je ta za stanovanjsko stavbo enak 1), ne omogoča.
Iz določbe prvega odstavka 106. člena ZMZ izhaja, da so za podaljšanje subsidiarne zaščite relevantni vsi razlogi, ki jih je prosilec uveljavljal v prošnji, na podlagi katere mu je bila priznana subsidiarna zaščita, in ne zgolj tisti razlogi, ki so bili podlaga za odobritev subsidiarne zaščite.
Toženka pojma samovoljnega nasilja in individualne grožnje, ki sta odločilna za opredelitev resne škode po 3. alineji 28. člena ZMZ, ni obrazložila v zadostni meri upoštevajoč vsa merila v sodbi Sodišča Evropske unije v zadevi Elgafaji. V ponovljenem postopku bo morala ponovno oceniti, ali tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje subsidiarne oblike zaščite iz 3. alineje 28. člena ZMZ, še zlasti z vidika vprašanj, ali se število civilnih žrtev (mrtvih in ranjenih) povečuje, ali se povečuje število nasilnih incidentov v okoliščinah, ki jih ni mogoče povezati zgolj z usmerjenimi napadi na točno izbrane (necivilne) cilje, in ali se povečuje število notranje razseljenih oseb ter kakšno je stanje v zbirnih centrih glede zagotavljanja pogojev za človeka vredno življenje.
Iz prvega odstavka 106. člena ZMZ izhaja, da so za podaljšanje subsidiarne zaščite relevantni vsi razlogi, ki jih je prosilec uveljavljal v prošnji za priznanje mednarodne zaščite, na podlagi katere mu je bila subsidiarna zaščita priznana, ne zgolj tisti razlogi, ki so bili podlaga za odobritev subsidiarne zaščite.
Toženka v izpodbijani odločbi pojma samovoljnega nasilja in individualne grožnje, ki sta odločilna za opredelitev resne škode po 3. alineji 28. člena ZMZ, ni v zadostni meri obrazložila, upoštevajoč vsa merila v sodbi SEU št. C-465/07 v zadevi Elgafaji. V ponovljenem postopku bo tako morala ponovno oceniti, ali tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje subsidiarne oblike zaščite iz 3. alineje 28. člena ZMZ, še zlasti z vidika vprašanj, ali se število civilnih žrtev (mrtvih in ranjenih) povečuje, ali se povečuje število nasilnih incidentov v okoliščinah, ki jih ni mogoče povezati zgolj z usmerjenimi napadi na točno izbrane (necivilne) cilje, in ali se povečuje število notranje razseljenih oseb ter kakšno je stanje v zbirnih centrih glede zagotavljanja pogojev za človeka vredno življenje v skladu s smernicami, ki so se izoblikovale v upravno sodni praksi.
ZPVI člen 11, 11/6, 11/7. ZVis člen 33. ZUP člen 9, 67.
priznavanje izobraževanja za namen zaposlovanja - ugotavljanje enakovrednosti v tujini pridobljenega naslova s slovenskim znanstvenim naslovom magister znanosti - zahteva za dopolnitev vloge - primerljiv študijski program - izvajanje primerljivega študijskega programa
Če je toženka menila, da je tožničin zahtevek za priznanje enakovrednosti naslova nepopoln, bi morala tožnico pozvati na dopolnitev vloge in če je tožnica v določenem roku ne bi dopolnila, zahtevek zavreči. V tej zvezi sodišče še pojasnjuje, da postopek dopolnjevanja nepopolne vloge ni isto kot seznanitev stranke z vsemi dejstvi in okoliščinami, pomembnimi za izdajo odločbe (načelo zaslišanja stranke).
Če je tožnici že bila priznana druga stopnja izobrazbe, to še ne pomeni, da se potem ne bi mogel izpeljati postopek za ugotovitev, ali je ta stopnja v tujini pridobljene izobrazbe glede na program primerljiva s programom, ki je pri nas ustrezal za pridobitev naslova magister znanosti. Treba je namreč upoštevati, da je ugotavljanje stopnje izobrazbe en postopek, ugotavljanje enakovrednosti v tujini pridobljenega naziva s slovenskim znanstvenim naslovom pa drug postopek. Pogoj, ki ga za ugotavljanje enakovrednosti naziva postavlja ZPVI, je obstoj primerljivega izobraževalnega programa, medtem ko zakon priznavanja enakovrednosti naziva ne pogojuje z doseženo stopnjo izobrazbe. Po mnenju sodišča je treba pri ugotavljanju enakovrednosti nazivov upoštevati predvsem, ali je bilo izobraževanje v tujini po vsebini primerljivo z izobraževanjem v Republiki Sloveniji, potrebnim za pridobitev določenega strokovnega naziva. Ne more pa biti kriterij za priznanje enakovrednosti naziva pridobljena formalna stopnja izobrazbe v tujini in s tem priznana naša stopnja v okviru bolonjskega programa. Če bi bil naziv vezan zgolj na doseženo stopnjo izobrazbe, potem bi se moral primerljiv znanstveni naslov avtomatično priznati, brez vsebinske presoje študijskih programov, kar pa bi bilo v nasprotju s sedmim odstavkom 11. člena ZPVI, saj v takem primeru sploh ne bi bilo potrebno pridobiti mnenja visokošolskega zavoda, ki v Republiki Sloveniji izvaja primerljiv študijski program.
Glede razumevanja šestega in sedmega odstavka 11. člena ZPVI o tem, kaj pomeni, da se v Republiki Sloveniji izvaja primerljiv študijski program, je sodišče že zavzelo stališče, da izvajanje študijskega programa ne pomeni tega, da se mora študijski program izvajati v celoti, torej od vpisa naprej, ampak je pomembno to, da še vedno obstaja del izvajanja tega programa, kot je na primer zagovarjanje magistrskih nalog in podobno.