Delovna in socialna sodišča so kot specializirana sodišča pristojna reševati spore, za katere tako določa zakon. S 1.1.2005 je začel veljati ZDSS-1, ki je v točki 1.b prvega odstavka 5. člena pristojnost za odločanje v odškodninskih sporih iz delovnega razmerja ponovno prenesel na delovna sodišča, vendar je z določbo 87. člena določil, da se že začeti odškodninski spori po uveljavitvi ZDSS-1 nadaljujejo pred sodišči, pred katerimi tečejo ob uveljavitvi zakona. Ker se je v spornem primeru postopek začel pred uveljavitvijo ZDSS-1, in je ob uveljavitvi ZDSS-1 tekel pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, se mora postopek tudi po uveljavitvi ZDSS-1, ne glede na nove določbe 5. člena ZDSS-1, nadaljevati pred rednim sodiščem.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti - vrnitev sredstev - aktivna politika zaposlovanja - izobraževanje
Spor med zavodom in zavarovancem oziroma drugo brezposelno osebo o vrnitvi sredstev, ki so bila izplačana v okviru vključitve takšne osebe v programu aktivne politike zaposlovanja neposredno brezposelni osebi ali na podlagi dogovora med zavodom in to osebo, je socialni spor.
ZKP člen 16, 16/3, 299, 299/5, 367, 367/7, 420, 420/1-3.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče je zavrnitev zaslišanja predlaganih prič na glavni obravnavi obrazložilo, ni pa te obrazložitve povzelo v sodbi. S tem je bila sicer prekršena določba 7. odstavka 364. člena ZKP, vendar pa zahteva za varstvo zakonitosti ne trdi, da je ta kršitev vplivala na zakonitost sodbe v smislu 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP.
nedopustnost izvršbe - izvršba na izpraznitev in izročitev nepremičnin - obseg izvršbe - premičnine
Tožbeni zahtevek zaradi nedopustnosti izvršbe glede odstranitve v stanovanju spravljenih premičnin, ne more biti utemeljen, če je bila dovoljena le izvršba zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine (stanovanja).
obstoj pooblastilnega razmerja za sklenitev pogodbe - vrnitev kupnine
Ker ni dokazano pooblastilno razmerje med prvo toženko in ostalima dvema tožencema kot lastnikoma nepremičnine, in sicer niti za razgovore niti za sprejem denarja niti za sklenitev kupne pogodbe, in ker je bil tudi denar izročen samo prvi toženki, ni nobene pravne podlage, ki bi utemeljevala tožbeni zahtevek proti drugemu in tretjemu tožencu za vrnitev v naprej plačanega dela kupnine prvi toženki in za plačilo odškodnine.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih navedb - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih
Če sodba sodišča prve stopnje vsebuje razloge o odločilnih dejstvih in sodišče druge stopnje tem razlogom samo pritrdi, tako da navede, da se s sodbo sodišča prve stopnje strinja, ni podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
Ker je bil kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin, storjenega 11.12.1996, pravnomočno končan pred potekom 6-letne dobe, absolutno zastaranje kazenskega pregona ni nastopilo.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih navedb
Ker je zahteva za varstvo zakonitosti samostojno pravno sredstvo, se vlagatelj v njej ne more sklicevati na pritožbene navedbe.
S pritrjevanjem prepričljivim in popolnim razlogom prvostopenjske sodbe višje sodišče zadosti zakonski zahtevi (1. odstavek 395. člena ZKP), da mora sodišče druge stopnje obrazloženo presoditi pritožbene navedbe o vseh odločilnih dejstvih.
Primernosti izrečene kazenske sankcije ni mogoče uveljavljati v zahtevi za varstvo zakonitosti kot razlog za izpodbijanje pravnomočne sodbe.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - civilna delitev - vlaganja v ustanovitev nove družbe - aktiva in pasiva - nedeljivost investicije - enotnost lastninskega režima - upravljanje s skupnim premoženjem
Prizadevanja pravdnih strank za ustanovitev nove družbe in začetek njenega poslovanja je treba obravnavati enotno kot njun skupen prispevek za pridobivanje skupnega premoženja. Zatrjevani dogovor o finančni konstrukciji, kako bosta pridobila finančna sredstva vsak od svojih sorodnikov, ne more imeti za posledico ločenega lastninskega režima pridobljenega premoženja. Vlaganj pri nastajanju skupnega premoženja namreč ni mogoče presojati ločeno po posameznih stvareh.
ZPP člen 22, 22/1, 25, 25/2.ZIZ člen 30, 35, 35/2.ZIS člen 100, 100/1.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor krajevne nepristojnosti v izvršilnem postopku - bivališče dolžnika
Sodišče se lahko izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Analogna uporaba te določbe v izvršilnem postopku (15. člen ZIZ) pomeni, da to velja do vložitve ugovora. In ker je dolžnica v ugovoru navedla, da Okrajno sodišče v Kočevju ni krajevno pristojno, se je to sodišče (glede na drugi odstavek 35.
člena ZIZ in prvi odstavek 100. člena ZIZ) pravilno izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo sodišču na čigar območju ima dolžnica stalno prebivališče.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - načelo zaupanja v cestnem prometu - načelo defenzivne vožnje - vzročna zveza
V primeru, ko več udeležencev v cestnem prometu s svojim protipredpisnim ravnanjem prispeva k prometni nesreči, odgovarjajo za kaznivo dejanje vsi tisti, čigar dejanja so v neposredni vzročni zvezi z nastankom prepovedane posledice. V primeru takšnega steka kršitev dolžnostnega ravnanja ni pomembno, kateri od udeležencev v cestnem prometu je povzročil nevarno prometno situacijo in kdo bi lahko prvi ukrepal za njeno preprečitev. Odločilna je zgolj presoja, ali je bila prometna nesreča v danih okoliščinah za prometnega udeleženca objektivno predvidljiva in ali bi jo lahko preprečil.
ZPP člen 184.ZOR člen 154, 154/2, 176, 176/1, 176/2, 176/3, 176/4, 200, 203.
tožba - sprememba tožbe - statusne spremembe zavarovanca - prenehanje pravne osebe zaradi razdelitve - odgovornost za škodo od nevarne stvari - odgovornost imetnika nevarne stvari - izročitev stvari tretjemu - odgovornost uporabnika motornega vozila - povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti
Identiteta zavarovanca tožene zavarovalnice spada v sklop tožbenih navedb, zaradi česar pri uskladitvi naziva zavarovanca ne gre za spremembo tožbe po drugem odstavku 184. člena ZPP, temveč le za popravo posameznih navedb v skladu z določbo tretjega odstavka navedene zakonske določbe.
zahteva za varstvo zakonitosti - umik tožbe - enotni sosporniki - odločitev o stroških pravdnega postopka - izpolnitev zahtevka
Umik tožbe z zahtevo na povrnitev pravdnih stroškov (tretji in sedmi odstavek 163. člena ZPP) ima poleg sklepa o ustavitvi postopka (tretji odstavek 188. člena ZPP) za posledico neposredno uporabo določbe prvega odstavka 158. člena ZPP. Tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Potemtakem mora tožena stranka, ki je izpolnila zahtevek, povrniti tožeči stranki pravdne stroške, če je ta tožbo umaknila takoj po izpolnitvi zahtevka.
Zaostreni pogoji za revizijo kot izredno pravno sredstvo v primerjavi s pritožbo kot rednim pravnim sredstvom tudi od vlagatelja revizije zahtevajo dosledno opredelitev revizijskega obsega izpodbijanja.
Revizijsko sodišče lahko po 371. členu ZPP izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo. Zato mora stranka obseg revizijskega izpodbijanja jasno in popolno opredeliti. Revizijsko sodišče namreč nima zakonskega pooblastila razlagati, kaj je stranka menila z nejasnimi ali nepopolnimi trditvami. Zanj glede na 383. člen ZPP ne velja niti pooblastilo pritožbenega sodišča iz prvega odstavka 350. člena ZPP, še manj pa pooblastila prvostopenjskega sodišča o ravnanju z nepopolnimi vlogami.
Če pritožbeno sodišče ne presodi vseh pritožbenih navedb, gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP le, če se pritožbeni razlog nanaša na odločilno dejstvo; če pa gre za druge razloge, glede katerih pritožbeno sodišče ni zavzelo stališča, je lahko podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 2. odstavka 371. člena ZKP v zvezi s 1. odstavkom 395. člena ZKP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - zaposlitev pravdne stranke (sodnice) na pristojnem sodišču
Prenos pristojnosti zaradi toženkine zaposlitve (sodnica) na krajevno pristojnem sodišču.
ZASP člen 30, 30/1, 146, 146/4, 147, 147/1-1, 153, 153/3.
avtorsko pravo - varstvo materialnih avtorskih pravic - pravica radiodifuznega oddajanja - javna priobčitev neodrskih glasbenih del - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - višina nadomestila
Določba tretjega odstavka 153. člena ZASP pri uveljavljanju materialnih avtorskih pravic, poleg splošne tarife za eksploatacijo, dopušča drugačen dogovor in morebitno posebno tarifo.
pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - zdravljenje na zaprtem oddelku - podaljšanje pridržanja - varstvo osebnostnih pravic
Odgovor na vprašanje, ali je nujno potrebno, da se pacientki omeji svoboda gibanja ali preprečijo stiki z zunanjim svetom (v kontekstu določb 70. člena ZNP), je med drugim odvisen tudi od rešitve vprašanja, ali je bilo v konkretnem primeru poseženo v ustavno varovano pravico do prostovoljnega zdravljenja (3. odstavek 51. člena Ustave RS). Spoštovanje svobodne volje je namreč tudi pri zdravljenju najpomembnejše načelo. Sodišče bi zato moralo pred odločitvijo o pridržanju, ugotoviti (ob ustrezni strokovni podpori izvedenca), ali je pacientkina odklonitev zdravljenja z določenimi zdravili rezultat njenih psihopatoloških doživetij na področju volje in mišljenja.