Delovna in socialna sodišča so kot specializirana sodišča pristojna reševati spore, za katere tako določa zakon. S 1.1.2005 je začel veljati ZDSS-1, ki je v točki 1.b prvega odstavka 5. člena pristojnost za odločanje v odškodninskih sporih iz delovnega razmerja ponovno prenesel na delovna sodišča, vendar je z določbo 87. člena določil, da se že začeti odškodninski spori po uveljavitvi ZDSS-1 nadaljujejo pred sodišči, pred katerimi tečejo ob uveljavitvi zakona. Ker se je v spornem primeru postopek začel pred uveljavitvijo ZDSS-1, in je ob uveljavitvi ZDSS-1 tekel pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, se mora postopek tudi po uveljavitvi ZDSS-1, ne glede na nove določbe 5. člena ZDSS-1, nadaljevati pred rednim sodiščem.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti - vrnitev sredstev - aktivna politika zaposlovanja - izobraževanje
Spor med zavodom in zavarovancem oziroma drugo brezposelno osebo o vrnitvi sredstev, ki so bila izplačana v okviru vključitve takšne osebe v programu aktivne politike zaposlovanja neposredno brezposelni osebi ali na podlagi dogovora med zavodom in to osebo, je socialni spor.
ZPP člen 184.ZOR člen 154, 154/2, 176, 176/1, 176/2, 176/3, 176/4, 200, 203.
tožba - sprememba tožbe - statusne spremembe zavarovanca - prenehanje pravne osebe zaradi razdelitve - odgovornost za škodo od nevarne stvari - odgovornost imetnika nevarne stvari - izročitev stvari tretjemu - odgovornost uporabnika motornega vozila - povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti
Identiteta zavarovanca tožene zavarovalnice spada v sklop tožbenih navedb, zaradi česar pri uskladitvi naziva zavarovanca ne gre za spremembo tožbe po drugem odstavku 184. člena ZPP, temveč le za popravo posameznih navedb v skladu z določbo tretjega odstavka navedene zakonske določbe.
zahteva za varstvo zakonitosti - umik tožbe - enotni sosporniki - odločitev o stroških pravdnega postopka - izpolnitev zahtevka
Umik tožbe z zahtevo na povrnitev pravdnih stroškov (tretji in sedmi odstavek 163. člena ZPP) ima poleg sklepa o ustavitvi postopka (tretji odstavek 188. člena ZPP) za posledico neposredno uporabo določbe prvega odstavka 158. člena ZPP. Tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Potemtakem mora tožena stranka, ki je izpolnila zahtevek, povrniti tožeči stranki pravdne stroške, če je ta tožbo umaknila takoj po izpolnitvi zahtevka.
Zaostreni pogoji za revizijo kot izredno pravno sredstvo v primerjavi s pritožbo kot rednim pravnim sredstvom tudi od vlagatelja revizije zahtevajo dosledno opredelitev revizijskega obsega izpodbijanja.
Revizijsko sodišče lahko po 371. členu ZPP izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo. Zato mora stranka obseg revizijskega izpodbijanja jasno in popolno opredeliti. Revizijsko sodišče namreč nima zakonskega pooblastila razlagati, kaj je stranka menila z nejasnimi ali nepopolnimi trditvami. Zanj glede na 383. člen ZPP ne velja niti pooblastilo pritožbenega sodišča iz prvega odstavka 350. člena ZPP, še manj pa pooblastila prvostopenjskega sodišča o ravnanju z nepopolnimi vlogami.
Če pritožbeno sodišče ne presodi vseh pritožbenih navedb, gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP le, če se pritožbeni razlog nanaša na odločilno dejstvo; če pa gre za druge razloge, glede katerih pritožbeno sodišče ni zavzelo stališča, je lahko podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 2. odstavka 371. člena ZKP v zvezi s 1. odstavkom 395. člena ZKP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - zaposlitev pravdne stranke (sodnice) na pristojnem sodišču
Prenos pristojnosti zaradi toženkine zaposlitve (sodnica) na krajevno pristojnem sodišču.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - načelo zaupanja v cestnem prometu - načelo defenzivne vožnje - vzročna zveza
V primeru, ko več udeležencev v cestnem prometu s svojim protipredpisnim ravnanjem prispeva k prometni nesreči, odgovarjajo za kaznivo dejanje vsi tisti, čigar dejanja so v neposredni vzročni zvezi z nastankom prepovedane posledice. V primeru takšnega steka kršitev dolžnostnega ravnanja ni pomembno, kateri od udeležencev v cestnem prometu je povzročil nevarno prometno situacijo in kdo bi lahko prvi ukrepal za njeno preprečitev. Odločilna je zgolj presoja, ali je bila prometna nesreča v danih okoliščinah za prometnega udeleženca objektivno predvidljiva in ali bi jo lahko preprečil.
ZPP člen 22, 22/1, 25, 25/2.ZIZ člen 30, 35, 35/2.ZIS člen 100, 100/1.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor krajevne nepristojnosti v izvršilnem postopku - bivališče dolžnika
Sodišče se lahko izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Analogna uporaba te določbe v izvršilnem postopku (15. člen ZIZ) pomeni, da to velja do vložitve ugovora. In ker je dolžnica v ugovoru navedla, da Okrajno sodišče v Kočevju ni krajevno pristojno, se je to sodišče (glede na drugi odstavek 35.
člena ZIZ in prvi odstavek 100. člena ZIZ) pravilno izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo sodišču na čigar območju ima dolžnica stalno prebivališče.
ZASP člen 30, 30/1, 146, 146/4, 147, 147/1-1, 153, 153/3.
avtorsko pravo - varstvo materialnih avtorskih pravic - pravica radiodifuznega oddajanja - javna priobčitev neodrskih glasbenih del - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - višina nadomestila
Določba tretjega odstavka 153. člena ZASP pri uveljavljanju materialnih avtorskih pravic, poleg splošne tarife za eksploatacijo, dopušča drugačen dogovor in morebitno posebno tarifo.
pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - zdravljenje na zaprtem oddelku - podaljšanje pridržanja - varstvo osebnostnih pravic
Odgovor na vprašanje, ali je nujno potrebno, da se pacientki omeji svoboda gibanja ali preprečijo stiki z zunanjim svetom (v kontekstu določb 70. člena ZNP), je med drugim odvisen tudi od rešitve vprašanja, ali je bilo v konkretnem primeru poseženo v ustavno varovano pravico do prostovoljnega zdravljenja (3. odstavek 51. člena Ustave RS). Spoštovanje svobodne volje je namreč tudi pri zdravljenju najpomembnejše načelo. Sodišče bi zato moralo pred odločitvijo o pridržanju, ugotoviti (ob ustrezni strokovni podpori izvedenca), ali je pacientkina odklonitev zdravljenja z določenimi zdravili rezultat njenih psihopatoloških doživetij na področju volje in mišljenja.
vabljenje na glavno obravnavo - zastopanje po pooblaščencu - vročanje
Če ima stranka pooblaščenca, se pisanja (tudi vabilo za glavno obravnavo) vročajo njemu, razen če ZPP ne določa drugače (npr. pri izvedbi dokaza z zaslišanjem strank - 261. člen ZPP).
ZVD člen 25, 30. ZTPDR člen 73.ZOR člen 154, 154/1.
odškodninska odgovornost "delodajalca" - krivdna odgovornost - sklenitev delovnega razmerja - zaposlovanje na črno - nesreča pri delu - varstvo pri delu - uporaba zaščitnih očal - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - protipravnost - potrebna skrbnost delodajalca
Delodajalec, ki zaposluje delavca, ne da bi z njim sklenil delovno razmerje se ne more sklicevati, da zaradi neobstoja delovnega razmerja ni imel dolžnosti, ki jih nalagajo predpisi o varstvu pri delu.
Vzročna zveza je razmerje med konkretnim protipravnim ravnanjem odškodninske odgovorne osebe in škodo. Dejstvo, da toženec ni ravnal v skladu z ZVD, samo po sebi še ne pomeni, da je vsaka škoda, ki nastane pri delu, posledica teh opustitev (tu namreč ne gre za odgovornost za mešano naključje, pač pa mora biti podana konkretna vzročna zveza med konkretnim ravnanjem in konkretno škodo oziroma škodnim dogodkom).
solastnina - prodaja tuje stvari - pogodba o prevzemu dolga - izčrpana pogodba
Ne glede na okoliščino, ali tožnikova terjatev izvira iz pogodbe o poslovnem sodelovanju ali iz zatrjevanega solastništva ribje jate, je obstajala najprej v razmerju do prvotnega dolžnika, s kasnejšo sklenitvijo pogodbe o prevzemu dolga pa je tožnik pristal, da jo plača druga oseba na način, kot je določen v pogodbi. Okoliščina o tožnikovem solastništvu ribje jate zato ni pravno pomembna.
Ker je tožnik kot upnik s pogodbo o prevzemu dolga pristal tudi, da prevzemnik dolg izplača le na pogodbeno dogovorjeni način, torej iz predvidenega iztržka od končne prodaje rib, je pravno pomembno le, ali tožena stranka lahko plača vtoževano terjatev na dogovorjeni način. Ugotovitev obeh sodišč je, da ne more, ker iztržka ni več oziroma ker je pogodba izčrpana.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - slabo premoženjsko stanje toženca
Zgolj dejstvo, da ima stranka majhna finančna sredstva in ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, samo po sebi ne predstavlja predpostavke za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odgovornost države - služenje vojaškega roka - vojaške vaje - premagovanje ovir - tarzanka - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Vrhovno sodišče se je že večkrat opredelilo, da predstavlja izvajanje vaje na kombiniranem (preprijemalnem) plezalniku (popularno "tarzanki") nevarno dejavnost (npr. sodba II Ips 388/97 z dne 8.10.1998). V konkretnem primeru, ko je bila hitrost izvedbe te vaje še posebej poudarjena (kontrola z merilcem časa) in ko je bila oprijemalna površina prečk mokra, o objektivni odgovornosti ne more biti dvoma.
Dokazni predlog obrambe je materialnopravno relevanten dokaz v korist obdolženca, razen če je očitno, da predlagani dokaz ne more biti uspešen, ker je zaradi jasnosti zadeve odveč v smislu 2. odstavka 343. člena ZKP in bi se z izvedbo takega dokaza postopek le zavlačeval. Če bi sodišče zavrnilo dokazni predlog obrambe brez razumne obrazložitve o materialnopravni relevantnosti in potrebnosti dokaza, bi bila podana kršitev kazenskega postopka, ki bi bila bistvena v smislu 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP, če je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.