invalidnost – sorazmerni del invalidske pokojnine – opredelitev invalidnosti po slovenski in avstrijski zakonodaji – meddržavni sporazum
Pri ugotavljanju invalidnosti in pogojev za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine na podlagi dobe, dosežene v Republiki Sloveniji, je treba izhajati iz določb slovenske zakonodaje.
predlog za dopustitev revizije – opredelitev spornega pravnega vprašanja – pomembno pravno vprašanje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V predlogu za dopustitev revizije tožena stranka ni natančno in konkretno navedla pravnega vprašanja, glede katerega naj se dopusti revizija, temveč je zgolj opisovala situacije, v katerih naj bi prišlo do kršitev materialnega prava in kršitev določb pravdnega postopka. V predlogu je sicer navedla, da ni sodne prakse glede (1) vprašanja, kdaj in kako je možno vnovčiti bančno garancijo pri pogodbah funkcionalni ključ v roke, in glede (2) vprašanja, kaj pomeni funkcionalni ključ z vidika izpolnitve pogodbene obveznosti, vendar pa ni pojasnila, zakaj naj bi sodišče druge stopnje ti vprašanji v konkretnemu sporu rešilo nezakonito.
UPRAVNI SPOR – ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE
VS4001714
ZUS-1 člen 32. ZPOmK-1 člen 45.
začasna odredba – identiteta vsebine začasne odredbe in tožbenega zahtevka – težko popravljiva škoda – test reverzibilnosti
V vsebinskem pogledu obstaja identiteta med vsebino sodnega varstva, ki ga tožeča stranka uveljavlja s tožbo, in zahtevo za izdajo začasne odredbe.
Taka začasna odredba bi bila dopustna le ob upoštevanju strogih pogojev, in sicer jasno izkazane težko popravljive škode, pri čemer je treba interese tožeče stranke tehtati z interesi tožene stranke.
ZIZ člen 103, 103/1, 103/3, 136. ZS člen 114, 114/3, 114/4, 114/1-27. ZS-H člen 24, 24/1.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost – območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč – sodni okraj – izvršba na denarna sredstva
Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je opredeljeno s katastrskimi občinami, ki jih določi Vlada z uredbo. Do sprejetja te uredbe se za območje krajevne pristojnosti okrajnih, okrožnih in višjih sodišč štejejo območja, ki so veljala do dneva uveljavitve tega zakona. Do uveljavitve ZS-H je veljalo, da je območje posameznega okrajnega sodišča opredeljeno s sodnim okrajem.
ZPP člen 367a, 367b, 367b/4, 367b/6. ZIL člen 100, 100/1.
predlog za dopustitev revizije – konkretizacija pomembnega pravnega vprašanja - pomembnost vprašanja – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj ni izkazal okoliščin, ki bi kazale na to, da sta zastavljeni pravni vprašanji pomembni za rešitev spora glede druge tožnice. Nižji sodišči sta namreč zavrnitev tožbenega zahtevka druge tožnice utemeljili tudi na pomanjkanju njene aktivne legitimacije zgolj za ugotovitveni zahtevek po prvem odstavku 100. člena ZIL. Tega razloga za zavrnitev tožbenega zahtevka predlagatelj v predlogu za dopustitev revizije ne napada.
predlog za dopustitev revizije – opredelitev spornega pravnega vprašanja – pomembno pravno vprašanje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožeča stranka je opredelila le eno sporno pravno vprašanje in tudi pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, vendar pa konkretizirano ne navaja okoliščin, ki bi kazale na pomembnost tega pravnega vprašanja za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije – opredelitev pomembnega pravnega vprašanja
Brez konkretno in natančno zastavljenega vprašanja Vrhovno sodišče ne more opraviti svoje naloge, da odgovori na pravna vprašanja, ki so pomembna z vidika pravnega reda kot celote.
bančna garancija – nastanek upravičenja iz garancije - fravdulozno unovčenje
Določba tretjega odstavka 1087. člena ZOR je jasna. Zakon za nastanek obveznosti upravičenca iz garancije do naročitelja garancije zahteva le, da je bil znesek na podlagi (fravduloznega unovčenja) garancije „prejet“ - da je bila torej garancija honorirana.
dopuščena revizija – pomembno pravno vprašanje – prodajna pogodba – pravice kupca – izguba pravic - jamčevanje za napake – rok za izbiro sankcije
Revizija se dopusti o vprašanju, do kdaj je dolžan kupec, ki uveljavlja ugovor po drugem odstavku 480. člena OZ, določno navesti, kateri jamčevalni zahtevek uveljavlja.
predlog za dopustitev revizije – obrazložitev predloga za dopustitev revizije – opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrženje predloga za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predlagateljica spornega pravnega vprašanja ni opredelila.
Ker iz razlogov izpodbijane sodbe ne izhaja, da sodba temelji na dejanski ugotovitvi, glede katere naj bi bila podana uveljavljena absolutna bistvena kršitev postopka (izpodbijana sodba tudi v tem delu temelji na presoji, da tožbeni zahtevek ni bil sklepčen), predlog v tem delu ne izpolnjuje kriterijev iz 367. a člena ZPP.
ZPP člen 4, 339, 339/1. ZDSS-1 člen 30. ZDR člen 88.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – diskriminacija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo neposrednosti – sprememba dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje
Ker je sodišče druge stopnje brez obravnave spremenilo prvostopenjsko dokazno oceno, je prekršilo določbo 4. člena ZPP, kar predstavlja v reviziji uveljavljano bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – diskriminacija - načelo neposrednosti – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – sprememba dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje
Drugačno oceno neposredno izvedenih dokazov lahko sodišče druge stopnje sprejme samo na podlagi obravnave. Ker je spremenilo dokazno oceno in na podlagi tega spremenilo sodbo sodišča prve stopnje brez obravnave, je prekršilo določbo 1. točke 358. člena ZPP.
delna invalidska pokojnina – pogoji za izplačevanje – bolniški stalež
Pogoji za pridobitev pravice do delne invalidske pokojnine po ZPIZ-1 niso odvisni od pogojev za izplačevanje, velja pa tudi obratno - da pridobitev pravice sama po sebi še ne pomeni tudi izpolnitev pogojev za izplačevanje.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-6. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniške odsotnosti - odpotovanje iz kraja bivanja - dovoljenje za prosto gibanje
Glede na izrecno dovoljenje prostega gibanja (brez potrebe, da zdravnika kliče za vsak odhod) ni mogoče šteti, da je tožnica uresničila znake očitane kršitve. Njenega odhoda v sosednje naselje oziroma do cca 3 km oddaljene trgovine, kjer ni ostala dalj časa, že pojmovno ni mogoče obravnavati kot odpotovanje iz kraja bivanja, kaj šele šteti za zlorabo bolniškega staleža.
Revident je vtoževal plačilo navadne škode in izgubljenega dobička. Ker gre za dve različni obliki škode, je za dovoljenost revizije odločilna vrednost vsakega odškodninskega zahtevka posebej.
Več oseb sicer solidarno odgovarja za škodo, vendar le, če so jo povzročile skupaj. Vendar pa toženkama ni mogoče očitati protipravnega ravnanja. Zaključek o odgovornosti je sicer pravne narave, vendar pa temelji na dejanskih ugotovitvah, ki niso predmet revizijskega preizkusa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS4001725
ZPP člen 367a, 367a/1, 367a/2. ZIL-1 člen 12, 12/2.
dopuščena revizija – patent – nov izum – dostopnost izuma javnosti
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali seznanitev tožene stranke, tam zaposlenih oseb in zunanjih sodelavcev z izumom v okoliščinah konkretnega primera pomeni, da je bil izum dostopen javnosti?
nova invalidnost – nove pravice – nadomestilo za invalidnost
Pridobitev pravic po ZPIZ-1 pomeni, da od trenutka njihove pridobitve dalje zavarovanec oziroma uživalec pravic ne more več uživati pravic, pridobljenih po ZPIZ/92.
Revizijsko sodišče razume, da je pritožbeno sodišče pravno kvalifikacijo o »skupnem podjemu« izpeljalo iz trditve tožeče stranke, da sta obe toženi stranki sprejeli v popravilo poškodovano vozilo. Omenjena trditev pa je splošna in sama zase ne opredeli vsebine izjav volj pravdnih strank na način, da bi bila lahko dejanska in pravna podlaga za sklepanje o konkretni prevzeti obveznosti v zvezi s popravilom. Materialnopravnega izhodišča sodišča druge stopnje, da naj bi bilo popravilo poškodovanega avtomobila kot celota predmet (skupne) obveznosti obeh toženih strank kot izvajalk v razmerju do tožeče stranke iz ene pogodbe o delu kot njun »skupni podjem«, revizijsko sodišče zato ne more sprejeti.
Iz besedila drugega odstavka 132. člena ZOR, na katerega sta sodišči prve in druge stopnje (med drugim) oprli izpodbijani sodbi, izhaja, (i) da gre zahtevek pogodbenima strankama in (ii) da ta zahtevek zajema (v načelu) dajatve ene in/ali druge pogodbene stranke, ki sta jih izvršili v prid izpolnjevanja pogodbenih obveznosti do razdrtja pogodbe. Ker v obravnavanem primeru plačila, vrnitev katerega je predmet spora, po dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje ni opravila tožeča (pogodbena) stranka (temveč zavarovalnica), drugi odstavek 132. člena ZOR ne pride v poštev. S plačilom računa, ki ga je zavarovalnica plačala, upoštevaje razloge izpodbijanih sodb, kot tretji v spornem pogodbenem razmerju, se je oblikovalo tristrano razmerje.