OZ člen 30, 30/2. ZVPot člen 1, 1/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
ponudba – molk naslovnika – ustna pogodba – sklenitev pogodbe po telefonu – uporaba ZVPot – pravdni stroški – odmera po stroškovniku
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da sta pravdni stranki po telefonu sklenili ustno pogodbo. Na podlagi navedene pogodbe je tožeča stranka toženi stranki nato poslala zgoščenko oziroma zagotovila naročene produkte, ki jih je tožena stranka tudi uporabila, kar izhaja iz predloženih računalniških izpisov o priklopih. Ker toženi stranki s predloženimi dokazi ni uspelo dokazati nasprotnega oziroma utemeljiti svojih ugovorov, da do sklenitve pogodbe ni prišlo, je sodišče pravilno zaključilo, da je bila sporna pogodba sklenjena ustno po telefonu.
motenje posesti – javno dobro – cestni svet – vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja
Z motenjsko pravdo lahko posestnik zahteva vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja, kot ga zatrjuje. Ker pa je tožnica zatrjevala le, da je nepremičnino imela v posesti tako, da je na njej kosila travo, je dolžnost toženke, da vzpostavi takšno posestno stanje, ki bo omogočalo zatrjevani način izvrševanja posesti.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069556
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/3. OZ člen 5.
začasna odredba - pristojnost – civilnopravno razmerje – zloraba bančne garancije – načelo vestnosti in poštenja – odškodninska odgovornost države
Razmerje, ki je predmet presoje v tem postopku, je civilnopravno razmerje, ki je bilo po naročilu upnika, T., d.d., vzpostavljeno med dolžnikom kot upravičencem iz garancije in banko. Ker je bila garancija dana nepreklicno in na prvi poziv, se sodišče pri presoji pogojev za njeno vnovčitev ne sme ukvarjati z ugovori iz upravnopravnega razmerja, iz katerega izvirajo obveznosti, za zavarovanje katerih je bila dana.
Stališče pritožnika, da bi o zlorabi pravic iz bančne garancije oziroma o zvijačnem ravnanju lahko govorili le v primeru načrtnega, namernega izvajanja dejanj na škodo upnika, je zmotno. Agencija in MKGP sta sodelovala v spornem (upravnem) postopku in bila udeležena na sestanku, na katerem je bil sklenjen dogovor glede podaljšanja roka za izvedbo obveznosti iz Načrta prestrukturiranja. Agencija je torej bila seznanjena s potekom dogajanj, ki so vplivala na unovčitev bančne garancije. In ker je MGFG z opustitvijo odločitve upniku preprečilo, da bi izpolnil obveznosti iz Načrta prestrukturiranja, poskus unovčitve bančne garancije nedvomno ne predstavlja vestnega in poštenega ravnanja organa tožene stranke, za katerega le-ta odgovarja.
ZDR člen 73, 73/3, 92, 92/2, 92/2-2, 109, 118, 118/1. ZPP člen 257, 286.b, 286.b/1, 287, 287/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - odpovedni rok - sprememba delodajalca - sodna razveza - odškodnina - zaslišanje strank - pravočasno grajanje procesnih kršitev
Tožnica ni upravičena do odškodnine po prvem odstavku 118. člena ZDR, saj ji delovno razmerje ni prenehalo na podlagi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, ampak zaradi zakonito podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pri kateri je bil napačno določen le datum prenehanja delovnega razmerja (ker ni bilo upoštevano, da je tožnica upravičena do daljšega odpovednega roka glede na kontinuiteto delovnega razmerja pri toženi stranki in prejšnjem delodajalcu, od katerega je bila prevzeta).
Pogodba po vsebini predstavlja dogovor o zakupu kapacitet tožeče stranke. Tožeča stranka se je zavezala naročnikom dati na razpolago določene kapacitete v obsegu pogodbeno zagotovljenih storitev, naročniki pa so se zavezali za opravljene storitve plačati mesečni pavšal. Materialnopravno pa to pomeni, da višina pavšala ni odvisna od dejanske količine opravljenih storitev, kar pa samo po sebi ni v nasprotju z načelom enakih dajatev.
Napake opravljenih storitev s strani tožeče stranke ne morejo predstavljati takšnih spremenjenih okoliščin, zaradi katerih bi bila obveznost ene pogodbene stranke otežena.
Tožeča stranka je namreč zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe (odstop vtoževane terjatve prevzemniku A. d.o.o.) v skladu z relevantno teorijo prilagodila tožbeni zahtevek tako, da je zahtevala izpolnitev v korist pridobitelja terjatve. Pri tem se stranki nista spremenili, nespremenjen pa je tudi ostal prvotni tožbeni zahtevek, saj predstavlja njegova dopolnitev med postopkom le način izpolnitve obveznosti.
Izpolnitev s subrogacijo predpostavlja glede na določbe. 299. člena ZOR dogovor izpolnitelja bodisi z upnikom, bodisi z dolžnikom, da bo z izpolnitvijo tuje obveznosti, izpolnjena terjatev prešla nanj.
poimenovanje vloge – vsebina vloge – zahteva za varstvo zakonitosti – predlog za dopustitev revizije
Tožnik je vlogo določno označil kot zahtevo za varstvo zakonitosti in jo je zato tudi kot tako obravnavati. V vlogi se ni skliceval na določilo 367.a člena ZPP niti ni z besedico v vlogi označil, da predlaga dopustitev revizije. V sami vsebini vloge tožnik ni navedel nobenih navedb, ki jih mora imeti predlog za dopustitev revizije.
mejni spor – določitev meje – spor o lastninski pravici – ustavitev nepravdnega postopka
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se nasprotna udeleženca sklicujeta in priznavata mejo po podatkih katastra, predlagatelj pa zahteva mejo po uživanju, ki traja najmanj 40 let, v konkretnem primeru ne gre za spor o meji, temveč za spor o lastninski pravici. Za reševanje takih sporov pa je pristojno odločati sodišče v pravdnem postopku.
Izmerjena vrednost alkohola v litru izdihanega zraka pri tožencu (0,92 mg/l, kar je preračunano 1,9 promila) močno presega mejno vrednost, do katere je voznik še lahko pod vplivom alkohola.
določitev preživnine – novote v sporu iz razmerij med starši in otroki – trditveno in dokazno breme v sporih iz družinskih razmerij – pridobitna nesposobnost preživninskega zavezanca – postavitev izvedenca
Pri reševanju sporov iz razmerij med starši in otroci dopušča ZPP tudi še v pritožbenem postopku navajanje novih dejstev in predlaganje dokazov zanje, vendar tudi v teh sporih velja splošno načelo pravdnega postopka o trditvenem in dokaznem bremenu, kot ga opredeljuje 7. člen ZPP (razpravno načelo). Stranka mora torej sama zatrditi pravno relevantna dejstva, v dokaz teh trditev pa mora (sama) predlagati tudi dokaze.
Sodišče samo namreč nima znanja, da bi lahko ocenilo, ali je toženec zaradi uživanja (v pritožbi navedenih) zdravil pridobitno nesposoben (oziroma nezmožen pridobivati sredstva za plačevanje preživnine). Glede tega vprašanja bi moral pritožnik predlagati mnenje zdravnika oziroma izvedenca, ki bi lahko v skladu s pravili svoje stroke nanj odgovoril.
odpoved najemne pogodbe – izselitev iz stanovanja – najemnik neprofitnega stanovanja – izjemne okoliščine – težko socialno stanje
Na toženi stranki (najemniku) je dokazno breme za obstoj izjemnih okoliščin, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine in drugih stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine.
Ker se je vsak dolžan vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo, rušenje objekta po naročilu lastnice objekta avtomatično ne izključi odškodninske odgovornosti izvajalke rušenja, vendar je to okoliščino treba upoštevati pri presoji, ali je bilo ravnanje prve toženke v okoliščinah konkretnega primera v skladu s profesionalno skrbnostjo.
DRUŽINSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067860
ZD člen 213, 213/1. ZZZDR člen 51, 51/2, 59.
skupno premoženje – deleži na skupnem premoženju zakoncev – zakonska domneva – napotitev na pravdo – prekinitev zapuščinskega postopka – imetništvo nepremičnin – imetništvo denarnih sredstev - imetništvo premičnin
V zvezi z institutom skupnega premoženja zakoncev velja zakonska domneva le glede njunih polovičnih deležev na obstoječem skupnem premoženju; zakonske domneve o obstoju skupnega premoženja zgolj na podlagi dejstva dolgoletnega obstoja zakonske zveze ni.
Močnejša je pravica tistega dediča, ki svoje zahtevke temelji na obstoječem zemljiškoknjižnem stanju. Dedič, ki zatrjuje, da nepremičnine niso (v celoti) last tistega, ki je kot lastnik vknjižen v zemljiški knjigi, mora dokazati, da ima močnejšo pravico: da je torej on v celoti ali deloma lastnik.
Domneva se, da denarna sredstva pripadajo imetniku osebnega računa; tistemu, ki ima na banki depozit; tistemu, ki je sredstva vložil v sklade.
zahtevek za izločitev iz zapuščine zapustnika - življenjska skupnost z zapustnikom - prispevek dediča k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja
Res sicer v 32. členu ZD ni izrecno določeno, da je izločitev prispevka dediča omejeno le na čas skupnega življenja, vendar to nedvomno izhaja že iz logične razlaga določbe, ko je življenjska skupnost in prispevek dediča vezati na isto časovno obdobje, saj za drugačno razlago ni opore.
Zahtevek po 32. členu ZD za izločitev je stvarno pravni in se pri tem upošteva vsaka pomoč dediča, ki predstavlja prispevek k ohranitvi ali povečanju zapustnikovega premoženja, ne glede na to, ali je imel ta dedič morebiti tudi koristi od tega premoženja. V kolikor je upravičeni dedič iz 32. člena ZD imel dejansko tudi koristi pri prispevku na zapustnikovem premoženju, je to lahko bilo darilo zapustnika temu dediča, ali pa ima zapustnik oziroma po njem njegovi dediči obligacijski zahtevek za povračilo te koristi.
vzpostavitev etažne lastnine na večstanovanjskem objektu – pravni interes – pridobitelj posameznega dela stavbe
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL je namenjen vzpostavitvi etažne lastnine na večstanovanjskem objektu, kadar etažna lastnina na stavbi še ni oblikovana, ne pa vknjižbi lastninske pravice v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe. Če je etažna lastnina že vzpostavljena, lastnik posameznega dela stavbe namreč lahko doseže vknjižbo lastninske pravice na posameznem delu stavbe v svojo korist po splošnih pravilih zemljiškoknjižnega prava in ne v posebnem postopku vzpostavitve etažne lastnine s sodno odločbo po ZVEtL.
delitev solastnine – način delitve – fizična delitev
Da bo tisti, ki bo dobil spodnjo etažo, prejel samo 22,5 % delež v naravi, ni ovira, da se opravi fizična delitev stanovanjske hiše. Preostanek do celotnega deleža mu bosta morala ostala dva solastnika izplačati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068693
ZM člen 1. ZPP člen 214, 286, 286a, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-12.
bianco menica – pooblastilo za izpolnitev – nepogojni nalog za plačilo – zavrnitev dokaznega predloga – informativen dokaz
Zmotno je stališče, da bi morala terjatev obstajati že na dan izdaje bianco menice in izpolnitve pooblastila za izpolnitev. Pri bianco menici je običajno, da sestavine (tudi menična vsota) niso navedene in jih menični upnik izpolni na podlagi sporazuma (pooblastila za izpolnitev). Bianco menica šele z izpolnitvijo postane prava menica, zato tudi šele z izpolnitvijo lahko vsebuje nepogojni nalog za plačilo v skladu s 1. členom ZM.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – domneva o obstoju izbrisnega razloga – neposlovanje na poslovnem naslovu
Sodišče prve stopnje je zmotno materialnopravno zaključilo, da bi družbi uspelo ustaviti izbrisni postopek samo s predložitvijo dokaza, da sprejema uradno pošto. Družba namreč lahko izpodbije domnevo iz 1. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP tudi, v kolikor izkaže, da na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, posluje. To pa je družba v ugovoru zoper sklep o začetku postopka izbrisa tudi trdila in za svoje trditve ponudila dokaze.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 148, 148/1, 179, 179/1. KZ-1 člen 169. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - poseg v osebnostne pravice - razžalitev
Če oškodovanec vtožuje odškodnino za več različnih vrst nepremoženjske škode, se mu v izreku sicer dosodi enoten znesek odškodnine, v obrazložitvi sodbe pa je treba navesti, koliko znaša pravična odškodnina za vsako obliko (vrsto) nepremoženjske škode. V kolikor sodba te obrazložitve ne vsebuje, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ker je toženka s pretežno verjetnostjo dokazala, da je bila sila pri trčenju tako majhna, da škoda zaradi tega ni nastala, v izpodbijani sodbi pa ni drugih ugotovitev, ki bi povečevale verjetnost nastanka škode in obstoja vzročno-posledične zveze med trčenjem in škodo, niti ni toženec v zvezi s tem uveljavljal morebitnih pomanjkljivosti sodbe v odgovoru na pritožbo, je pravilen sklep, da tožnik ni dokazal obstoja vzročne zveze med nedopustnim ravnanjem toženkine zavarovanke in uveljavljeno škodo.