Ker je toženka s pretežno verjetnostjo dokazala, da je bila sila pri trčenju tako majhna, da škoda zaradi tega ni nastala, v izpodbijani sodbi pa ni drugih ugotovitev, ki bi povečevale verjetnost nastanka škode in obstoja vzročno-posledične zveze med trčenjem in škodo, niti ni toženec v zvezi s tem uveljavljal morebitnih pomanjkljivosti sodbe v odgovoru na pritožbo, je pravilen sklep, da tožnik ni dokazal obstoja vzročne zveze med nedopustnim ravnanjem toženkine zavarovanke in uveljavljeno škodo.
Tožeči stranki je zatrjevana škoda (izgubljeni dobiček) nastala posredno, zaradi škode direktnega oškodovanca (njenega direktorja in edinega družbenika). Kot takšna pa je tožeča stranka posredna ali indirektna oškodovanka in praviloma nima pravice uveljavljanja odškodninskega zahtevka proti odgovorni osebi in torej tudi ne proti zavarovalnici.
Izmerjena vrednost alkohola v litru izdihanega zraka pri tožencu (0,92 mg/l, kar je preračunano 1,9 promila) močno presega mejno vrednost, do katere je voznik še lahko pod vplivom alkohola.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068693
ZM člen 1. ZPP člen 214, 286, 286a, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-12.
bianco menica – pooblastilo za izpolnitev – nepogojni nalog za plačilo – zavrnitev dokaznega predloga – informativen dokaz
Zmotno je stališče, da bi morala terjatev obstajati že na dan izdaje bianco menice in izpolnitve pooblastila za izpolnitev. Pri bianco menici je običajno, da sestavine (tudi menična vsota) niso navedene in jih menični upnik izpolni na podlagi sporazuma (pooblastila za izpolnitev). Bianco menica šele z izpolnitvijo postane prava menica, zato tudi šele z izpolnitvijo lahko vsebuje nepogojni nalog za plačilo v skladu s 1. členom ZM.
Ker ZIZ vprašanje stroškov ureja celovito, se v izvršilnem postopku ne uporablja določba 154. člena ZPP, po kateri se o stroških odloča na podlagi kriterija uspeha v postopku. Med plačilom in izdajo sklepa o izvršbi je dejansko pretekel le en delovni dan, zato upniku nikakor ni mogoče očitati pomanjkanja skrbnosti v zvezi z umikom predloga za izvršbo. Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi je bil sicer potreben zaradi varstva pravic v tem postopku, vendar pa stroški, ki jih je z ugovorom imel, s strani upnika niso bili neutemeljeno povzročeni.
nedovoljena pritožba – zahtevek na razveljavitev sklepa skupščine – pravni interes za pritožbo
V okviru presoje procesnih predpostavk je pritožbeno sodišče vpogledalo v javno dostopne podatke na spletni strani AJPES-a in ugotovilo, da je skupščina tožene stranke na seji dne 13.7.2011 sprejela sklep, s katerim je med drugim razveljavila tudi skupščinski sklep, ki ga je sprejela na svojem zasedanju dne 8.6.2009 in katerega razveljavitev zahteva tožeča stranka v predmetnem postopku. Ker je prišlo do posledice, ki jo s pritožbo (v okviru postavljenih tožbenih zahtevkov) zasleduje tožeča stranka, že zunaj sodnega postopka, tožeča stranka v pritožbenem postopku ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Meritorno odločanje sodišča o razveljavljenem skupščinskem sklepu tako ni več možno.
ZGD člen 405, 408, 408/4. ZSReg člen 31, 31/3, 31/4.
odstop likvidacijskega upravitelja – pravica odstopa s funkcije – enostranska izjava – imenovanje novega upravitelja
Izjava o odstopu je izraz volje osebe, da ne želi več opravljati določenega dela. Takšne izjave ni dopustno pogojevati z dejstvi in okoliščinami, katerih nastop ni odvisen od osebe, ki jo poda. Le v nepravem času ne sme biti dana. Učinkuje pa (v kolikor ni drugače določeno), ko se organ, ki je osebo imenoval, z njo seznani.
OZ člen 30, 30/2. ZVPot člen 1, 1/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
ponudba – molk naslovnika – ustna pogodba – sklenitev pogodbe po telefonu – uporaba ZVPot – pravdni stroški – odmera po stroškovniku
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da sta pravdni stranki po telefonu sklenili ustno pogodbo. Na podlagi navedene pogodbe je tožeča stranka toženi stranki nato poslala zgoščenko oziroma zagotovila naročene produkte, ki jih je tožena stranka tudi uporabila, kar izhaja iz predloženih računalniških izpisov o priklopih. Ker toženi stranki s predloženimi dokazi ni uspelo dokazati nasprotnega oziroma utemeljiti svojih ugovorov, da do sklenitve pogodbe ni prišlo, je sodišče pravilno zaključilo, da je bila sporna pogodba sklenjena ustno po telefonu.
motenje posesti – javno dobro – cestni svet – vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja
Z motenjsko pravdo lahko posestnik zahteva vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja, kot ga zatrjuje. Ker pa je tožnica zatrjevala le, da je nepremičnino imela v posesti tako, da je na njej kosila travo, je dolžnost toženke, da vzpostavi takšno posestno stanje, ki bo omogočalo zatrjevani način izvrševanja posesti.
Tudi pri pravnih osebah je namreč treba za vročanje pisanj iz 1. odstavka 142. člena ZPP uporabiti določbo 3. odstavka 142. člena ZPP, ki v zvezi z osebno vročitvijo, če se naslovnik ne najde tam, kjer naj bi se mu pisanje vročilo, predvideva vročitev sporočila o prispelem sodnem pisanju. Osebno vročanje namreč ni omejeno le na fizične osebe. Kljub temu, da ZPP ne ureja, kako se pisanje iz 142. člena ZPP vroča subjektom iz 3. odstavka 139. člena ZPP, pa na podlagi zakonske anologije za te subjekte ni mogoče uporabiti strožje ureditve, kot velja za fizične osebe.
Pogodba po vsebini predstavlja dogovor o zakupu kapacitet tožeče stranke. Tožeča stranka se je zavezala naročnikom dati na razpolago določene kapacitete v obsegu pogodbeno zagotovljenih storitev, naročniki pa so se zavezali za opravljene storitve plačati mesečni pavšal. Materialnopravno pa to pomeni, da višina pavšala ni odvisna od dejanske količine opravljenih storitev, kar pa samo po sebi ni v nasprotju z načelom enakih dajatev.
Napake opravljenih storitev s strani tožeče stranke ne morejo predstavljati takšnih spremenjenih okoliščin, zaradi katerih bi bila obveznost ene pogodbene stranke otežena.
Tožeča stranka je namreč zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe (odstop vtoževane terjatve prevzemniku A. d.o.o.) v skladu z relevantno teorijo prilagodila tožbeni zahtevek tako, da je zahtevala izpolnitev v korist pridobitelja terjatve. Pri tem se stranki nista spremenili, nespremenjen pa je tudi ostal prvotni tožbeni zahtevek, saj predstavlja njegova dopolnitev med postopkom le način izpolnitve obveznosti.
Izpolnitev s subrogacijo predpostavlja glede na določbe. 299. člena ZOR dogovor izpolnitelja bodisi z upnikom, bodisi z dolžnikom, da bo z izpolnitvijo tuje obveznosti, izpolnjena terjatev prešla nanj.
ZDR člen 36, 36/1, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/1. KZ-1 člen 236, 236/1. ZGD-1 člen 39, 39/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - poslovna skrivnost - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Tožnica je kršila svoje obveznosti iz delovnega razmerja s tem, ko je listine, ki se nanašajo na delovno razmerje njenega sodelavca, do katerih pri svojem delu ni imela dostopa, posredovala tretjemu. Ne glede na to, ali je v teh listinah šlo za poslovne skrivnosti tožene stranke, je dejstvo, da vsebujejo osebne podatke in že zaradi tega ni sprejemljivo ravnanje tožnice z njimi. Ker pa toženi stranki zaradi ravnanja tožnice ni nastala (občutna) škoda in ker niso bile podane okoliščine, ki bi onemogočale nadaljevanje delovnega razmerja, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
Že pojmovno vplačilo pomeni določeno količino denarnega zneska in ne more predstavljati izročitve stvarnega vložka. ZGD -1 namreč tudi v 475. členu govori o tem, da se osnovni vložek lahko zagotovi v denarju ali kot stvarni vložek, pri čemer zagotovilo v denarju pojmuje kot vplačilo, zagotovilo stvarnega vložka pa kot izročitev družbi. V 486. členu ZGD -1 je tako urejen kaducitetni postopek le za primer družbenikovega nevplačila (torej denarnega zneska) osnovnega vložka.
pogodbena kazen za primer nepravilne izpolnitve - odprava napak - zamuda z izpolnitvijo - zmanjšanje pogodbene kazni kot materialnopravni ugovor - vrednost izpolnitvenega ravnanja
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo določbo 247. člena OZ, ko je zaključilo, da dogovor o pogodbeni kazni za primer neizpolnitve ni mogoč. Pogodbena kazen, ki je dogovorjena za primer zamude in za primer neizpolnitve, obsega namreč tudi položaje, ki jih povzroči izpolnitev z napakami. Zamuda s pravilno izpolnitvijo obstaja tudi v primeru izpolnitve z napakami.
Vrednost izpolnitvenega ravnanja ni edino merilo za presojo (ne)sorazmernosti dogovorjene višine pogodbene kazni. Namen dogovorjene pogodbene kazni je namreč poleg spodbujanja pogodbene stranke k pravilni izpolnitvi pogodbene obveznosti tudi kaznovanje dolžnika v primeru kršitve te obveznosti.
procesne obresti – male avtorske pravice – valorizacija tarifnih postavk – normativni del – nadomestilo za uporabo avtorskih del - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ne predstavlja pravne podlage za revalorizacijo tarifnih postavk iz tarifne priloge Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069556
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/3. OZ člen 5.
začasna odredba - pristojnost – civilnopravno razmerje – zloraba bančne garancije – načelo vestnosti in poštenja – odškodninska odgovornost države
Razmerje, ki je predmet presoje v tem postopku, je civilnopravno razmerje, ki je bilo po naročilu upnika, T., d.d., vzpostavljeno med dolžnikom kot upravičencem iz garancije in banko. Ker je bila garancija dana nepreklicno in na prvi poziv, se sodišče pri presoji pogojev za njeno vnovčitev ne sme ukvarjati z ugovori iz upravnopravnega razmerja, iz katerega izvirajo obveznosti, za zavarovanje katerih je bila dana.
Stališče pritožnika, da bi o zlorabi pravic iz bančne garancije oziroma o zvijačnem ravnanju lahko govorili le v primeru načrtnega, namernega izvajanja dejanj na škodo upnika, je zmotno. Agencija in MKGP sta sodelovala v spornem (upravnem) postopku in bila udeležena na sestanku, na katerem je bil sklenjen dogovor glede podaljšanja roka za izvedbo obveznosti iz Načrta prestrukturiranja. Agencija je torej bila seznanjena s potekom dogajanj, ki so vplivala na unovčitev bančne garancije. In ker je MGFG z opustitvijo odločitve upniku preprečilo, da bi izpolnil obveznosti iz Načrta prestrukturiranja, poskus unovčitve bančne garancije nedvomno ne predstavlja vestnega in poštenega ravnanja organa tožene stranke, za katerega le-ta odgovarja.
ZDR člen 73, 73/3, 92, 92/2, 92/2-2, 109, 118, 118/1. ZPP člen 257, 286.b, 286.b/1, 287, 287/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - odpovedni rok - sprememba delodajalca - sodna razveza - odškodnina - zaslišanje strank - pravočasno grajanje procesnih kršitev
Tožnica ni upravičena do odškodnine po prvem odstavku 118. člena ZDR, saj ji delovno razmerje ni prenehalo na podlagi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, ampak zaradi zakonito podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pri kateri je bil napačno določen le datum prenehanja delovnega razmerja (ker ni bilo upoštevano, da je tožnica upravičena do daljšega odpovednega roka glede na kontinuiteto delovnega razmerja pri toženi stranki in prejšnjem delodajalcu, od katerega je bila prevzeta).