Domneva se, da so obresti oderuške, če za 50% presegajo zakonsko predpisano obrestno mero zamudnih obresti. V obdobju, iz katerega izvira posojilo, so zakonske zamudne obresti na letni ravni znašale 12%. V obravnavanem primeru, kjer je toženec plačeval 10% mesečne obresti, pa so obresti na letni ravni znašale kar 120%.
spor majhne vrednosti – stroški upravljanja – pogodba o medsebojnih razmerjih – pogodba o upravljanju – neupravičena pridobitev
Neobstoj (veljavne) pogodbe o medsebojnih razmerjih ne more biti ovira za obstoj (veljavne) pogodbe o določitvi upravnika in opravljanju upravniških storitev. V primeru, če pogodbe o medsebojnih razmerjih ni, se uporabijo zakonske določbe. Glede na ugotovitve sodišča, da je tožeča stranka dobaviteljem plačevala stroške obratovanja in vzdrževanja iz svojih lastnih sredstev namesto etažnih lastnikov, je pravilno presodilo, da gre tožeči stranki ta del vtoževanih terjatev po pravilih o neupravičeni pridobitvi.
poslovni razlog - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Četudi bi bili med pravdnima strankama dejansko sklenjeni dve enaki pogodbi o zaposlitvi za isto delovno mesto s tem, da bi se razlikoval le glede datuma nastopa dela (1. 9. oziroma 6. 9. 2010), to na odločitev individualnem delovnem sporu, v katerem se presoja zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila podana tožnici, ker je njeno delo (ki je enako po obeh pogodbah) postalo nepotrebno, ne bi imelo vpliva.
Predmet presoje po pritožbenem sodišču je izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na odločitev o nadaljevanju izvršilnega postopka s pritožnico kot dedinjo prvotnega dolžnika; v ostalem pa gre za ugovorne navedbe, s katerimi nova dolžnica izpodbija obstoj terjatve.
Dejanje, s katerim je storjen prekršek, je po presoji pritožbenega sodišča dovolj določno opisano in konkretizirano, očitek pravni osebi (izvajanje posega v nasprotju z okoljevarstvenim dovoljenjem) in njeni odgovorni osebi (da je to dopustila) pa je tudi jasen in določen.
ZPIZ-1 člen 15, 15/1, 17, 17/2, 17/3, 33, 58, 58/1, 178, 178/2. ZMEPIZ člen 58, 58/1, 58/1-1.
lastnost zavarovanca – odvetnik – polovični delovni čas – sprememba med zavarovanjem
Ker je bila tožničina prijava zavarovanja na podlagi opravljanja odvetniške dejavnosti za 20 ur na teden vložena dne 14. 4. 2010, tožnica pa je odvetniško dejavnost za polni delovni čas opravljala vse od leta 1994, gre za spremembo med zavarovanjem, ki se v matično evidenco vnese s prvim naslednjim dnem po prejemu prijave, torej z dnem 15. 4. 2010, ne pa z dnem 30. 12. 2009, ko je tožnica začela opravljati odvetniško dejavnost 20 ur na teden.
Kasnejša pravnomočna odločba toženca z dne 4. 1. 2011, s katero je bilo odločeno, da je tožnik od 1. 1. 2011 dalje zmožen za delo, učinkuje od prvega dne po vročitvi tožniku, to je od 6. 1. 2011 dalje, zato je sodišče tožbo na odpravo odločbe toženca z dne 7. 12. 2010, s katero je bilo odločeno, da je tožnik do 31. 12. 2010 nezmožen za delo, od 1. 1. 2011 dalje pa zmožen za delo, v delu na ugotovitev začasne nezmožnosti od 6. 1. 2011 do 1. 3. 2011 pravilno zavrglo.
Ker tožnik ni ravnal po nalogu sodišča in svoje vloge (pritožbe) zoper sklep sodišča prve stopnje (priznanje socialne pomoči) ni posredoval v dodatnem izvodu za nasprotno stranko, je sodišče prve stopnje njegovo vlogo (pritožbo) utemeljeno zavrglo.
Ni moč soglašati s pritožbenim stališčem, da je sodišče prve stopnje z zavrnitvijo dokaznega predloga po postavitvi izvedenca psihiatrične stroke za oškodovano P.L., prekršilo obtoženčevo pravico do obrambe po tretji alineji 29. člena Ustave Republike Slovenije in z nezadostno obrazložitvijo take odločitve tudi pravico iz 22. člena Ustave Republike Slovenije ter hkrati zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Res sicer je, da je sodišče prve stopnje predlagani dokaz zavrnilo s kratko obrazložitvijo, da spoznanje oškodovankine osebnosti, predvsem pa vpliv spolne zlorabe v otroštvu na njena nagnjenja in dojemanje spolnosti, ne bi v ničemer pripomoglo k ugotovljenem dejanskem stanju, medtem ko je ocena oškodovankine verodostojnosti stvar sodišča in ne izvedenca. Vendar je sodišče jasno in povsem določno povedalo, da predlagani dokaz ni pravno relevanten za razsojo v stvari, pri čemer je v dokaznem zaključku glede kaznivega dejanja spolnega nasilja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 171. člena KZ-1 oz. v drugem odstavku na 30. strani sodbe tudi konkretno pojasnilo, da oškodovanka na obtoženčeva spolna dejanja ni pristala in se jim je upirala, vendar je obtoženec njen odpor strl. Sodišče je torej tudi dodatno pojasnilo čemu predlaganega dokaza ni potrebno izvesti in zato ne drži, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Razlaga češ, da kolikor je izvedenec pregledal obtoženca, mora to storiti še z oškodovanko, da bo na podlagi njenih osebnostnih lastnosti moč oceniti verodostojnost izpovedbe, pravnorelevantnosti predlaganega dokaza tudi po oceni pritožbenega sodišča, ne utemeljuje.
ZDR člen 13, 13/1, 30, 42, 126, 126/1, 129, 130, 143. OZ člen 86.
terjatev iz delovnega razmerja - plača - dodatek k plači - delovni čas - povračilo stroškov v zvezi z delom - voznik - ničnost - minimum pravic
Dogovor, sklenjen med pravdnima strankama, o načinu obračunavanja plače, ki je določal, da je osnova za obračun bruto promet meseca pomnožen s 14 %, v katerem je zajeta delavčeva bruto plača v znesku ... EUR, prevoz na delo, prehrana med delom ter domače in tuje dnevnice, glede na to, kje je bil prevoz opravljen, ni ničen. Tak dogovor sam po sebi ne nasprotuje prisilnim predpisom niti moralnim načelom. Je pa kljub takemu dogovoru delavec upravičen prejeti minimum pravic, ki so določene v delovno pravni zakonodaji in kolektivnih pogodbah.
ZPIZ-1 člen 94, 103. ZPIZ člen 124. ZDSS-1 člen 81, 81/1, 82.
nadomestilo za invalidnost – nadomestilo za čas čakanja – pravice po ZPIZ-1
Ker je tožnik dne 21. 7. 2010, to je v času veljavnosti ZPIZ-1, vložil zahtevo za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost, je toženec z izpodbijano odločbo neutemeljeno odločil o pravici do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugem ustreznem delu po ZPIZ, namesto o pravici do nadomestila za invalidnost po ZPIZ-1.
Glede na to, da primarni in podredni tožbeni zahtevek ne temeljita na isti pravni podlagi, se sodna taksa odmeri od vsakega zahtevka posebej. Stranka je torej dolžna plačati seštevek obeh taks, ne glede na to, da sodišče o podrednem zahtevku morebiti sploh ne bo odločalo.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/3, 47, 47/3, 48, 48/2, 49, 51, 51/1, 51/1-4.
izvedenec - nagrada izvedenca - izjemno zahtevno izvedensko mnenje - povečanje nagrade
Delo, ki ga je izvedenec moral opraviti, po velikem številu vprašanj, ki mu jih je zastavilo sodišče, in po njihovi strokovni zahtevnosti vendarle znatno odstopa od drugih primerov zahtevnejših izvedenskih mnenj. Sodišče druge stopnje je zato izvedencu že priznano nagrado za pisno izdelavo izvida in mnenja zvišalo za 50%.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 148, 148/1, 179, 179/1. KZ-1 člen 169. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - poseg v osebnostne pravice - razžalitev
Če oškodovanec vtožuje odškodnino za več različnih vrst nepremoženjske škode, se mu v izreku sicer dosodi enoten znesek odškodnine, v obrazložitvi sodbe pa je treba navesti, koliko znaša pravična odškodnina za vsako obliko (vrsto) nepremoženjske škode. V kolikor sodba te obrazložitve ne vsebuje, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
nujni delež – izračun nujnega deleža – prikrajšanje – ugotovitev vrednosti zapuščine – vrnitev daril
Do vračanj daril pride šele tedaj, ko se z zmanjšanjem oporočnih razpolaganj in z vračunanjem darila nujnemu dediču, prikrajšanja nujnega deleža ne da odpraviti.
Tožeči stranki je zatrjevana škoda (izgubljeni dobiček) nastala posredno, zaradi škode direktnega oškodovanca (njenega direktorja in edinega družbenika). Kot takšna pa je tožeča stranka posredna ali indirektna oškodovanka in praviloma nima pravice uveljavljanja odškodninskega zahtevka proti odgovorni osebi in torej tudi ne proti zavarovalnici.
V primeru komisijske pogodbe gre za posredno zastopanje, pri katerem komisionar deluje v interesu komitenta (za njegov račun), vendar v svojem imenu. Komisionarjeva ravnanja v nobenem primeru ne morejo imeti za posledico nastanka neposrednega pravnega razmerja med komitentom in kupcem, kot je značilno za neposredno zastopanje. Ker tožnik ni stranka komisijske prodaje, sklenjene med prvo in drugo toženo stranko, ni aktivno legitimiran za razveljavljanje te pogodbe, zaradi česar je treba ta njegov zahtevek zavrniti.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – nova dejstva in dokazi – možnost izdaje ugodnejše odločbe
Četudi bi predlagatelji navedli dejstva in predložili dokaze, na podlagi katerih predlagajo obnovo postopka, zanje ne bi bila izdana ugodnejša odločba in bi bil predlog tudi v tem primeru zavrnjen. Predlog bi bil tudi v tem primeru zavrnjen, saj so predlagatelji glede vračila zaplenjenega premoženja izbrali upravni postopek, zato bi morali tudi odškodnino iz naslova manjše vrednosti zaplenjenega premoženja uveljavljati v upravnem postopku in ne v sodnem.