brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zamolčanje podatkov - prepoved vlaganja novih prošenj
Po petem odstavku 20. člena ZBPP prosilec nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP, če je v izjavi iz prvega odstavka tega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za BPP pa je o tem izdal odločbo. Toženka je o tej okoliščini izdala odločbo, ki je že pred vložitvijo obravnavanih prošenj za BPP postala pravnomočna, zato je te prošnje pravilno zavrgla na podlagi 1. točke drugega odstavka 37. člena v zvezi s petim odstavkom 20. člena ZBPP.
V PUP predpisana investitorjeva dolžnost izdelave urbanistične arhitekturne zasnove, ki jo potrdi občinski organ, je nezakonita, zaradi česar take določbe prostorskega akta v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni mogoče upoštevati. To pa ne pomeni, da je zaradi tega nezakonita celotna določba PUP, kar ima za posledico, da gradnja večstanovanjskega objekta v nobenem primeru ni dopustna. To stališče bi bilo pravilno, če PUP ne bi določal vseh pogojev, potrebnih za izdelavo PGD, in bi te nadomestila predhodno izdelana in potrjena arhitekturno urbanistična rešitev.
Gradbeni inšpektor je dolžan ukrepati vselej, ko ugotovi, da investitor gradi ali je že zgradil objekt, ne da bi si pridobil za tako gradnjo predpisano gradbeno dovoljenje.
ZGO-1 je v prvem odstavku 201. člena določil, da se za objekte, za katere so investitorji vložili zahtevo za odlog prisilne izvršbe po ZUN-ČG, in do uveljavitve ZGO-1 še nimajo pridobljenega lokacijskega, gradbenega oz. enotnega dovoljenja za gradnjo, začnejo uporabljati gradbeni inšpekcijski ukrepi, ki jih določa ta zakon, dve leti po dnevu njegove uveljavitve (to je dve leti po 1. 1. 2003), če lastniki objektov ne vložijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, predpisane s tem zakonom. Ta določba je imela za posledico, da če investitor v roku ni vložil zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja po določbah ZGO-1, se je po preteku tega roka štelo, da prisilna izvršba po 11. členu ZUN-ČG ni več odložena.
ZGO-1 člen 54, 54/2. ZUP člen 133, 133/1, 134, 135, 135/1, 135/2, 135/5.
gradbeno dovoljenje - vloga za izdajo gradbenega dovoljenja - sprememba zahtevka - uporaba predpisov
Če je bil predmet odločanja zahtevek, drugačen od prvotno vloženega, bi ga toženka morala obravnavati po pravilih ZUP o spremembi zahtevka, ni pa imela ne dejanske in ne pravne podlage, da šteje, da je bil s spremembo zahtevka začet nov postopek.
ZUP člen 222, 222/1. Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav člen 6, 6/6.
javna prireditev - dovoljenje za začasno čemerno obremenitev okolja s hrupom - vloga za pridobitev dovoljenja - pravočasnost vloge - kraj prireditve - sprememba zahtevka - sprememba kraja prireditve
Kraj prireditve, ki je naveden v vlogi, predstavlja okoliščino, ki je bistvenega pomena za odločitev o izdaji dovoljenja za začasno čemerno obremenitev okolja s hrupom. Ker je vlagatelj vlogo naknadno spremenil - navedel je drug kraj prireditve - sprememba vloge glede na predviden datum prireditve ni bila več dopustna.
URS člen 14, 57, 57/1, 58, 58/1. ZVis člen 7, 7/1, 32a, 32a/1, 66, 71.
visokošolski strokovni študijski program - diplomska naloga - študijske obveznosti - pravica do enakega dostopa - avtonomija univerze - prehod med programi
Tožniku ni mogoče v okoliščinah vsaj nejasne določbe očitati premajhne skrbnosti, ker se ni sam seznanil s študijskim programom in verjetno potrebo po opravljanju diferencialnih izpitov oziroma ni mogoče zavzeti stališča, da je tožnik po lastni krivdi oziroma malomarnosti opustil procesno možnost posebej zaprositi za priznanje izpitov. Kadar pa je določba, ki ima neposreden vpliv na uresničevanje ustavne pravice do enakega dostopa do izobraževanja, nejasna, četudi gre za določbo statuta državne univerze, je ni mogoče razlagati v škodo stranke (uporabnika izobraževalnih storitev).
dohodnina - davek od dohodkov iz premoženja - navidezni pravni posel - odkup obveznic - prikrita posojilna pogodba - obdavčitev obresti od obveznic - obdavčitev obresti na posojilo - povezana oseba
ZDoh ni določal, da se davek od dohodkov iz premoženja plačuje tudi od obresti od dolžniških vrednostnih papirjev, kot je to določal kasneje uveljavljeni ZDoh-1 v prvem odstavku 70. člena. To pomeni, da je pravilno stališče tožene stranke, da je bila v obravnavanem obdobju izdaja obveznic z vidika obdavčevanja obresti na vplačana sredstva davčno ugodnejša kot pridobivanje sredstev na podlagi posojilnih pogodb. Tako zaključek davčnega organa, da je družba v okoliščinah, ki so podrobno ugotovljene in opisane v odločbi davčnega organa, obveznice emitirala zato, da je z emisijami prikrila dejanske posojilne pogoje, ni niti najmanj nelogičen.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - zamuda roka za vložitev tožbe - vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje tožbe - obnova postopka
Rok za vložitev tožbe (28. člen ZUS-1) se je iztekel s 16. 4. 2012. Tožnik je tožbo vložil naslednji dan, to je 17. 4. 2012. Kakšne okoliščine, ki bi opravičevale vzrok za zamudo roka, so obstajale na dan 16. 4. 2012 v primerjavi z naslednjim dnem, to je 17. 4. 2012, tožnik ni pojasnil. Zgolj pavšalno navajanje, da je imel po odpustu težave z glavoboli in slabim počutjem je premalo. Zato je sodišče predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo ter posledično tožbo kot prepozno vloženo zavrglo.
Postopek, ki je bil pravnomočno končan s sodno odločbo pri tukajšnjem sodišču, je mogoče obnoviti iz razlogov, navedenih v 96. in naslednjih členih ZUS-1. Glede na povedano je tožnikov predlog za obnovo postopka preuranjen.
Odlok o merilih za odmero komunalnega prispevka in programu opremljanja za gradnjo komunalne infrastrukture za območje Občine Ormož člen 4. ZNSVS člen 25a.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pogoji za odmero komunalnega prispevka - olajšave pri odmeri komunalnega prispevka - mlada družina
Iz gospodinjske evidence izhaja, da živi tožnik v skupnem gospodinjstvu s svojimi starši in svojimi brati oz. sestrami. Ker ni izkazano, da bi v tem gospodinjstvu živeli tudi tožnikova partnerka in otrok, po občinskem odloku ni pogojev za priznanje olajšave pri odmeri komunalnega prispevka zaradi mlade družine.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Pravilna je ugotovitev organa za brezplačno pravno pomoč, da tožnik v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh, saj je vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev predloga za obnovo postopka, pri tem pa se je skliceval na 10. točko 394. člena ZPP, torej na možnost uporabe novih dejstev in dokazov, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku, vendar pa tudi po pozivu organa za brezplačno pravno pomoč ni navedel novih dejstev in dokazov, ki bi lahko imeli za posledico drugačno odločitev.
kmetijska zemljišča - prodaja kmetijskega zemljišča na javni dražbi - stranka v postopku - lastnik zemljišča
V primeru, ko gre za prodajo kmetijskega zemljišča na javni dražbi v izvršilnem postopku, sicer ne gre za pravni posel na podlagi pogodbe, vendar pa je po presoji sodišča ob analogni uporabi drugega odstavka 22. člena ZKZ, po katerem je stranka postopka tudi prodajalec zemljišča, lastniku zemljišča treba priznati status stranke tudi v postopku odobritve pravnega posla.
davčni inšpekcijski nadzor - začetek davčnega inšpekcijskega nadzora - sklep o nadzoru - ugotovitvena odločba - odločba o ugotovitvi nepravilnosti
Davčni inšpekcijski nadzor se formalno lahko začne z izdajo in vročitvijo sklepa o nadzoru, lahko pa tudi brez tega.
Po prvem odstavku 141. člena ZDavP-2 lahko po končanem davčnem inšpekcijskem nadzoru davčni organ izda tudi odločbo o ugotovitvi nepravilnosti, ki ne vpliva na višino davčne obveznosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zagovornik v kazenskem postopku - verjetni izgled za uspeh - interes pravičnosti - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine
Ugovor, da je tožniku z nedodelitvijo brezplačne pravne pomoči poseženo v njegove temeljne pravice, je neutemeljen tudi zato, ker mu pravice do zagovornika nihče ne jemlje in si ga lahko sam izbere, vendar si ga mora tudi sam plačati. Okoliščina, da mu ga država, glede na navedeno dejansko in pravno stanje zadeve, ne bo plačala, ne pomeni posega v njegove temeljne pravice.
ukrep inšpektorja za notranje zadeve - opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja - prenehanje opravljanja dejavnosti zasebnega varovanja - izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti
Po določbah ZZasV tako dejavnost (dejavnost varovanja ljudi in premoženja) lahko opravlja le varnostno osebje, to je osebje, ki pri imetniku licence opravlja naloge iz 19., 20., 21., 22. in 23. člena ZZasV. Tožnik ne prereka, da osebne pogoje za varnostnika iz 19. - 23. člena ZZasV izpolnjuje. Da je tožnik izvajal sporno varovanje v imenu in na račun družbe B., pa izhaja iz dokumentacije o varovanju – pogodbe in aneksov ter izdanih računov. Ob ugotovljenem dejanskem stanju je imel inšpektor podlago za izrek inšpekcijskega ukrepa iz 62. člena ZZasV, da tožniku naloži prenehanje opravljanja storitev zasebnega varovanja.
dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - obrazložitev odločbe
Prvostopenjski organ se ni opredelil do dokazil, s katerimi je tožnik skušal dokazati, da ima dovolj sredstev za preživljanje. Organ ni navedel razlogov, ki so odločilni za presojo posameznih dokazov in se ni opredelil do zadnjega zahtevka tožnika za podaljšanje roka, zato odločba ne obsega vsega, kar bi morala po prvem odstavku 214. člena ZUP, zaradi česar je pomanjkljivo obrazložena in se je ne da preizkusiti.
ZPPreb člen 8, 8/1. ZUP člen 126, 138. URS člen 32.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - omejitev pravice do izbire prebivališča - začetek postopka po uradni dolžnosti - načelo zaslišanja stranke
Pri odločanju o tem, kje posameznik ne prebiva in kje prebiva na podlagi ZPPreb gre za odločanje o ustavni pravici, po kateri ima vsakdo pravico, da si izbira prebivališče kar z bistveno zmanjšanimi omejitvami velja za državljane Republike Slovenije kot za tujce. Omejitev pravice do izbire prebivališča je dopustno omejiti zaradi zavarovanja javnega reda, če je to v skladu z načelom sorazmernosti, kar je treba presojati v vsakem posamičnem primeru glede na konkretne okoliščine.
Po uradni dolžnosti je organ zavezan uvesti postopek za ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča le, če dobi zahtevo samoupravne lokalne skupnosti na območju katere je posameznik prijavil stalno prebivališče, ali na območju katere dejansko živi. Po uradni dolžnosti je sicer dopustno začeti postopek tudi v okoliščinah po 1. odstavku 8. člena ZPPreb, ki je tudi pravna podlaga za konkretno odločanje v tem primeru. Vendar mora biti vodenje postopkov po tem členu, če pobudo in določene dokaze, ki bi lahko bili relevantni v sporu, pristojnemu organu predložijo tretje osebe, ki so v sporih s posameznikom, katerega stalno prebivališče se ugotavlja, še z večjo pozornostjo podrejeno ustavnopravnim standardom posega v ustavno pravico in na to vezana pravila udeleženke v postopku po ZUP.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2001 člen 19.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep SKOP - ekološko kmetovanje - izpolnjevanje pogojev za dodelitev sredstev - predložitev certifikata pooblaščene organizacije za kontrolo
V zadevi ni sporno, da je bil Kmetijsko gozdarski zavod Maribor z odločbo tožene stranke kot edini imenovan za pooblaščeno organizacijo za izvajanje kontrole nad ekološko pridelavo oziroma predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil po 4. alinei petega odstavka 19. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2001. V zadevi tudi ni sporno, da Združenje sonaravnih kmetov Slovenije, na potrdilo katerega se sklicuje tožeča stranka, ni bilo pooblaščeno za izdajo poročila oziroma certifikata, ki dokazuje upoštevanje predpisa o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil v letu 2001. Glede na navedeno so ugovori tožeče stranke, da bi tožena stranka to potrdilo morala upoštevati kot veljavno, neutemeljeni.
žrtev kaznivih dejanj - odškodnina - pogoji za priznanje odškodnine - odškodnina za duševne bolečine
Na podlagi zdravstvenih listin, ki jih je tožnica predložila, ni izkazano, da bi pretrpela takšno vrsto in intenzivnost duševnih bolečin, da bi ji bilo mogoče prisoditi odškodnino za duševne bolečine.
vodno soglasje - pogoji za izdajo soglasja - poseg na priobalnem zemljišču - obstoječi objekti na priobalnih zemljiščih
Iz dokazil v postopku izhaja, da se je z gradbenimi deli prostornina prvotnega objekta bistveno povečala. V obravnavanem primeru zato ni mogoče govoriti o adaptaciji obstoječega skladiščnega objekta, za katerega bi bilo mogoče uporabiti izjemo iz prvega odstavka 201. člena ZV-1.
carina - naknadni obračun uvoznih dajatev - naknadno preverjanje uvozne carinske deklaracije - uvrstitev blaga v kombinirano carinsko nomenklaturo
Tožeča stranka ne more uspeti s pavšalnim sklicevanjem na internetne informacije o nezanesljivosti metode, ki jo uporablja carinski laboratorij, saj takšne informacije niso dokaz.