ZGO-1 člen 54, 54/1, 66, 66/1, 66/1-1. ZUP člen 128.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija objekta - gradnja na kmetijskem zemljišču
ZGO-1 nima posebnih določb za izdajo gradbenega dovoljenja za že obstoječe objekte oziroma tako imenovano „legalizacijo“, zato je treba določbe 66. člena ZGO-1 uporabiti tudi v teh primerih.
Postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja se začne na zahtevo stranke, kakršnakoli odločitev mimo tega zahtevka, tudi glede parcel, na katerih naj bi stal obravnavan objekt, pa je nezakonita.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - etažnost stavbe - vkopana klet - obvezna razlaga PUP
Obvezna razlaga je ne glede na njen kasnejši sprejem, del norme od njene uveljavitve. V primeru, da bi organ, ki sprejema obvezno razlago, z njo določil vsebino, ki je ob njeni uveljavitvi predpis ni imel, pa ne bi šlo za obvezno razlago, temveč za spremembo oziroma dopolnitev predpisa, ki mora biti sprejeta po postopku za spremembo.
Sodno presojo, ali je tožena stranka na javnem razpisu dejansko izbrala najboljšega ponudnika, sodišče napravi zgolj prek presoje spoštovanja pravil ZUP o celovitosti, zadostni natančnosti in logičnosti utemeljitve ključnih dejanskih razlogov za izbiro ponudnika.
nadomestilo zaradi omejene rabe prostora - obnova upravnega postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in dokazi
Dejstva, nastala po tem, ko je bila v postopku že izdana odločba, so lahko podlaga za nov zahtevek in za novo odločbo na drugačni dejanski in pravni podlagi, ne morejo pa biti podlaga za obnovo postopka v smislu 1. točke 260. člena ZUP.
SZ-1 člen 87. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 22, 22/1, 22/2.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - javni razpis - točkovanje - kriteriji - bivanje v neprimernem stanovanju - vhod z dvorišča - ogled stanovanja - seznanitev z rezultatom točkovanja
Tožnica ne more uspeti z ugovorom, da njene stanovanjske razmere niso bile ustrezno ocenjene oziroma da število točk pri kriteriju 02.Kvaliteta bivanja, 2.1. Bivanje v neprimernem stanovanju ni ustrezno, saj večjega števila točk od tistega, ki je razvidno iz zapisnika in ki je bilo podlaga za odločitev, pri točkovanju (ne)primernosti bivanja ni mogla doseči.
Po kriteriju 04. Funkcionalnost stanovanja, 4.2. stanovanje z vhodom neposredno z dvorišča se, kot dovolj jasno sledi iz obrazca za oceno stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev, ki je priloga razpisa, ter iz pojasnil za uporabo obrazca, točkuje le stanovanje, ki ima vhod neposredno z dvorišča, in še to le v primeru, če je vhod z dvorišča neposredno v bivalne prostore.
Ogled stanovanja po določbah SZ-1 in Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem ni obvezen. Okoliščina, da ogled ni bil opravljen, zato sama po sebi ne pomeni kršitve pravil postopka in s tem razloga za odpravo izpodbijane odločbe. Pač pa bi morala biti tožnica še pred odločitvijo oziroma pred določitvijo prednostne liste seznanjena s končnim rezultatom točkovanja. Ker to po podatkih spisov ni bilo storjeno, je bila podana bistvena kršitev pravil postopka, ki pa jo je sodišče odpravilo s tem, da je tožnici dalo možnost, da se o relevantnih ugotovitvah komisije izreče na glavni obravnavi.
Odlok o merilih za odmero komunalnega prispevka in programu opremljanja za gradnjo komunalne infrastrukture za območje Občine Ormož člen 4. ZNSVS člen 25a.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pogoji za odmero komunalnega prispevka - olajšave pri odmeri komunalnega prispevka - mlada družina
Iz gospodinjske evidence izhaja, da živi tožnik v skupnem gospodinjstvu s svojimi starši in svojimi brati oz. sestrami. Ker ni izkazano, da bi v tem gospodinjstvu živeli tudi tožnikova partnerka in otrok, po občinskem odloku ni pogojev za priznanje olajšave pri odmeri komunalnega prispevka zaradi mlade družine.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - osebnost obdolženca
Iz izpodbijane odločbe in podatkov v predloženem spisu ne izhaja, da je tožena stranka pri presoji okoliščin iz 24. člena ZBPP izhajala iz obdolženčeve osebnosti in niti, da je ugotavljala druge specifične okoliščine, ki bi kazale na to, da bo pošten postopek tožniku zagotovljen tudi, če ne bo imel zagovornika. Brez ugotavljanja okoliščin, ki izhajajo iz obdolženčeve osebnosti in so pomembne za presojo poštenosti kazenskega postopka, ostaja dejansko stanje, ki je lahko podlaga za pravilno uporabo 24. člena ZBPP, nepopolno ugotovljeno, zato je izpodbijana odločitev vsaj preuranjena.
Brez pravne podlage je trditev tožnika, da je vsak socialno ogrožen obdolženec po določbah ZBPP upravičen do zagovornika brez presoje okoliščin, določenih v 24. členu ZBPP. Zato je neutemeljen tudi tožbeni očitek, da bi morala tožena stranka najprej ugotavljati finančne pogoje tožnika.
igre na srečo - koncesija za prirejanje iger na srečo v igralnih salonih - odločanje po prostem preudarku - namen odločanja po prostem preudarku
Prosti preudarek je upravni organ uporabil na način, ki ustreza namenu, za katerega je določen. Tožena stranka je namreč na podlagi ugotovljenih dejanskih okoliščin pojasnila, zakaj meni, da gre v regiji za zasičenost ponudbe iger na srečo ter zakaj bi morebitno dodatno obremenjevanje družbenega okolja s prirejanjem posebnih iger na srečo v regiji še poslabšalo socialno stanje prebivalstva.
ZUP člen 222, 222/1. Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav člen 6, 6/6.
javna prireditev - dovoljenje za začasno čemerno obremenitev okolja s hrupom - vloga za pridobitev dovoljenja - pravočasnost vloge - kraj prireditve - sprememba zahtevka - sprememba kraja prireditve
Kraj prireditve, ki je naveden v vlogi, predstavlja okoliščino, ki je bistvenega pomena za odločitev o izdaji dovoljenja za začasno čemerno obremenitev okolja s hrupom. Ker je vlagatelj vlogo naknadno spremenil - navedel je drug kraj prireditve - sprememba vloge glede na predviden datum prireditve ni bila več dopustna.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče je tožbi ugodilo, saj iz izpodbijane odločbe in podatkov v upravnih spisih ne izhaja, da je tožena stranka pri presoji izhajala iz obdolženčeve osebnosti in niti, da je ugotavljala druge specifične okoliščine, ki bi kazale na to, da bo pošten postopek tožeči stranki zagotovljen tudi, če ne bo imela zagovornika.
Javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev točka III.
javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - sofinanciranje iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja - izpolnjevanje pogojev za dodelitev sredstev - dopolnitev vloge
Tožeča stranka bi morala potrdilo, ki ga je predložila skupaj s pritožbo zoper izpodbijano odločbo, poslati že skupaj z vlogo oziroma v materialnem roku za oddajo vloge na javni razpis. Le-ta namreč jasno določa, da morajo biti v vlogi na posameznem obrazcu priložene vse priloge in dokazila, ki so navedena v obrazcu vloge. Vloga tožeče stranke je bila že ob sprejemu popolna in razumljiva. Takih vlog pa po vložitvi le-teh ni mogoče dopolnjevati s potrdili, ki bi nadomestila že priložena potrdila.
ZPPreb člen 8, 8/1. ZUP člen 126, 138. URS člen 32.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - omejitev pravice do izbire prebivališča - začetek postopka po uradni dolžnosti - načelo zaslišanja stranke
Pri odločanju o tem, kje posameznik ne prebiva in kje prebiva na podlagi ZPPreb gre za odločanje o ustavni pravici, po kateri ima vsakdo pravico, da si izbira prebivališče kar z bistveno zmanjšanimi omejitvami velja za državljane Republike Slovenije kot za tujce. Omejitev pravice do izbire prebivališča je dopustno omejiti zaradi zavarovanja javnega reda, če je to v skladu z načelom sorazmernosti, kar je treba presojati v vsakem posamičnem primeru glede na konkretne okoliščine.
Po uradni dolžnosti je organ zavezan uvesti postopek za ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča le, če dobi zahtevo samoupravne lokalne skupnosti na območju katere je posameznik prijavil stalno prebivališče, ali na območju katere dejansko živi. Po uradni dolžnosti je sicer dopustno začeti postopek tudi v okoliščinah po 1. odstavku 8. člena ZPPreb, ki je tudi pravna podlaga za konkretno odločanje v tem primeru. Vendar mora biti vodenje postopkov po tem členu, če pobudo in določene dokaze, ki bi lahko bili relevantni v sporu, pristojnemu organu predložijo tretje osebe, ki so v sporih s posameznikom, katerega stalno prebivališče se ugotavlja, še z večjo pozornostjo podrejeno ustavnopravnim standardom posega v ustavno pravico in na to vezana pravila udeleženke v postopku po ZUP.
žrtev kaznivih dejanj - odškodnina - pogoji za priznanje odškodnine - odškodnina za duševne bolečine
Na podlagi zdravstvenih listin, ki jih je tožnica predložila, ni izkazano, da bi pretrpela takšno vrsto in intenzivnost duševnih bolečin, da bi ji bilo mogoče prisoditi odškodnino za duševne bolečine.
brezplačna pravna pomoč - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - podpis prosilca
V skladu z določbo 66. člena ZUP mora pismena vloga vsebovati zahtevane splošne podatke o vlagatelju, biti pa mora tudi lastnoročno podpisana - razen v primeru izjem iz petega odstavka istega člena. Ker v obravnavanem primeru ne gre za katero od predpisanih izjem, je tožnikova prošnja, ki je slednji kljub pozivu za dopolnitev ni podpisal, nepopolna ter nesposobna za vsebinsko obravnavanje.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - predkazenski in kazenski postopek - verjetni izgled za uspeh - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V obravnavanem primeru tožena stranka ni pravilno ugotavljala dejanskega stanja, kolikor se nanaša na osebnost in starost samega obdolženca kot mlajšega polnoletnika in drugih konkretnih okoliščin na strani tožnika, ki bi kazale na to, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel tožnik kot obdolženi v kazenski zadevi že med tekom predkazenskega postopka strokovno obrambo z zagovornikom, izhajajoč iz stališča, da za zadevno kaznivo dejanje po 2. odstavku 206. člena KZ-1 glede na zagroženo kazen zapora od treh let do petnajst let pogojna obsodba ni mogoča. Tako poenostavljena razlaga je napačna. V tem pogledu sodišče meni, da če bi bil namen zakonodajalca, da se brezplačna pravna pomoč ne more dodeliti v nobenem primeru za obdolžence v kazenskem postopku, bi to brez dvoma lahko uvrstil med izjeme (ki jih je taksativno določil z določili 1., 2. in 3. alinee 8. člena ZBPP, ki jih je v skladu s pravili o razlagi pravnih norm potrebno razlagati restriktivno).
carina - naknadni obračun uvoznih dajatev - naknadno preverjanje uvozne carinske deklaracije - uvrstitev blaga v kombinirano carinsko nomenklaturo
Tožeča stranka ne more uspeti s pavšalnim sklicevanjem na internetne informacije o nezanesljivosti metode, ki jo uporablja carinski laboratorij, saj takšne informacije niso dokaz.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive člen 2, 10, 13.
javni uslužbenec - zaposleni v šolah - napredovanje v višji naziv - pogoji za napredovanje - izobrazba javnega uslužbenca - razlaga pred tem veljavnih pravnih predpisov
Več let ali celo več deset let starih predpisov ni mogoče za nazaj razlagati v posameznikovo oziroma delavčevo škodo drugače, kot so se razlagali v času, ko so bili v uporabi.
davčni inšpekcijski nadzor - začetek davčnega inšpekcijskega nadzora - sklep o nadzoru - ugotovitvena odločba - odločba o ugotovitvi nepravilnosti
Davčni inšpekcijski nadzor se formalno lahko začne z izdajo in vročitvijo sklepa o nadzoru, lahko pa tudi brez tega.
Po prvem odstavku 141. člena ZDavP-2 lahko po končanem davčnem inšpekcijskem nadzoru davčni organ izda tudi odločbo o ugotovitvi nepravilnosti, ki ne vpliva na višino davčne obveznosti.
dostop do informacij javnega značaja - dostop do podatkov iz sodnega spisa - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - škodovanje izvedbi sodnega postopka - pravnomočno končan sodni postopek - pravica do pregleda in prepisovanja spisa - specialni predpis
Tožeča stranka ima sicer prav, ko zatrjuje, da ZDIJZ ureja režim dostopnosti informacij javnega značaja na splošno, 150. člen ZPP pa ureja dostopnost informacij s točno določenega področja in je zato specialnejši predpis, ter da 150. člen ZPP daje pravico pregledovati spise pravde le strankam in tistim, ki imajo opravičeno korist. Vendar pa je treba upoštevati, da tako tolmačenje lahko velja le za tiste sodne spise, kjer postopki še potekajo. Po mnenju sodišča je namreč v konkretnem primeru treba upoštevati tudi določilo 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, iz katerega je razvidno, da je zakonodajalec na nek način predvidel, da bi bila lahko informacija javnega značaja tudi podatek iz sodnega spisa, v kolikor ne bi ustrezal definiciji izjeme, kot je opredeljena v citiranem določilu. Tak podatek je torej izjema v primeru, če bi njegovo razkritje škodovalo izvedbi postopka, iz česar logično izhaja, da če njegovo razkritje ne bi škodovalo izvedbi postopka, potem tak podatek ne bi predstavljal izjeme. Vsekakor pa izvedbi postopka ne more škodovati podatek iz sodnega spisa, kjer je postopek že končan, tako kot v konkretnem primeru.