Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 26, 27.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - bivanje v neprimernem stanovanju - vlaga v stanovanju - zdravstvene razmere
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem v prilogi, ki je izrecno naslovljena kot "pojasnila za uporabo Pravilnika", govori izključno o vlagi, ne pa tudi o njenem izvoru. Razlage že smiselno ni mogoče širiti z nadaljnjo razlago, ki po vsebini pomeni postavljanje nadaljnjih pogojev, tudi sicer pa vlage, do katere bi prišlo pri običajni rabi stanovanja, očitno in na prvi pogled ni mogoče povezovati z drugimi razlogi kot s fizikalnimi, torej objektivnimi lastnostmi stanovanja. Povedano drugače: vlaga, ki je ne bi bilo mogoče upoštevati pri točkovanju, mora izhajati iz neprimerne rabe stanovanja.
Iz ugotovljenega dejanskega stanja ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da je tožeča stranka, poleg pogodbe, s katero si je zagotovila izterjavo in plačilo neporavnanih zapadlih zavarovalnin z upravniki večstanovanjskih stavb, sklenila pogodbena razmerja, s katerimi naj bi upravniki večstanovanjskih stavb zanjo opravljali tudi dejavnost zavarovalnega posredovanja v smislu 548. člena ZZavar-1 in v posledici kršila 560. člena ZZavar-1.
SZ-1 člen 87, 87/5, 87/6, 87/7. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 3, 3/1, 18, 18-3, 19, 19/1, 19/1-6.
javni razpisi - neprofitno stanovanje - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - pogoji za dodelitev stanovanja - žrtev nasilja v družini - nepopolna vloga - listine
Iz razpisnih pogojev pa je razvidno, da je treba kot dokazilo za izpolnjevanje kriterija "Žrtve nasilja v družini" predložiti v podtočki 13.1 navedene listinske dokaze, in sicer strokovno mnenje organizacije, katere verificirani programi so vključeni v javno mrežo socialnovarstvenih programov, kot so na primer Centri za socialno delo, materinski domovi, zatočišča - varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, ki nudijo žrtvam psihosocialno pomoč ob nasilju.
Tožnica z izvidom zdravtsvenega pregleda z dne 12. 6. 2017, ki ga je izdelala Č.Č., specialistka psihiatrije pri D. d.o.o., ni izkazala, da gre za potrdilo (strokovno mnenje) organizacije, katere verificirani programi so vključeni v javno mrežo socialnovarstvenih programov, kot to zahteva Javni razpis, in na kar je bila tožnica opozorjena tudi s strani tožene stranke s pozivom na dopolnitev vloge z dne 30. 5. 2017
SZ člen 87, 87/2. ZUP člen 87, 87/1, 88, 97, 97/1.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - pravilna vročitev - rok za pritožbo - zamuda
V kolikor bi držale pritožbene navedbe, da je sporno pošiljko prejel sosed, bi to moralo izhajati iz same vročilnice. Tožnik niti ne navede, kateri sosed je prevzel sporno pošiljko (torej ne navede njegovega imena in priimka ter naslova), niti s tem v zvezi ne predlaga njegovega zaslišanja. Zgolj predložitev potrdila delodajalca, da je bil v času od 24. 4. 2017 do 12. 5. 2017 odsoten (z dela) zaradi letnega dopusta, pa ne dokazuje njegovih trditev, da je "pošto prevzel sosed" in da je bil tožnik v tem času odsoten iz države. Kakršnihkoli drugih navedb oziroma dokazov pa tožnik s tem v zvezi ni podal oziroma predložil.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 25.
neprofitno stanovanje - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - javni razpis - vloga za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - izbris - seznam
Če bi uporabili razlago tožene stranke, tožnica ne bi mogla biti uspešna na nobenem kasnejšem javnem razpisu, zato je takšno stališče tožene stranke napačno in določilo 25. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem ni bilo pravilno uporabljeno.
neprofitna najemnina za stanovanje - splošni pogoji za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja - naknadno preverjanje - premoženje upravičenca - tržna najemnina - imetnik stanovanjske pravice - odločba Ustavnega sodišča
Tožnica ni bivša imetnica stanovanjske pravice, temveč je bil bivši imetnik stanovanjske pravice njen oče (posledično to tudi pomeni, da tožnica tudi ni imela položaja zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja), zato se na 195. člen SZ-1 ne more (več) sklicevati, ne glede na to, da je bila ta določba razveljavljena le glede pridobitve neprofitnih stanovanj na javnih razpisih.
neprofitna najemnina za stanovanje - splošni pogoji za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja - naknadno preverjanje - premoženje upravičenca - tržna najemnina
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, ki na podlagi zakonske določbe opredeljuje kriterij za upravičenost do neprofitnega stanovanja, to upravičenost veže na premoženjsko stanje najemnika brez morebitnih omejitev, torej izključno na vrednost najemnikovega premoženja, in pri tem ne omogoča ne upoštevanja posebnih okoliščin, niti donosnosti tega premoženja oziroma težav v zvezi z njegovim upravljanjem.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 3.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - splošni pogoji za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja - premoženje upravičenca - premoženjski cenzus - kasneje nastalo novo dejstvo
Vsak razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem predstavlja povsem samostojen postopek in je potrebno vedno upoštevati dejansko stanje in okoliščine, ki veljajo v času vsakokratnega razpisa. Te okoliščine pa se lahko od razpisa do razpisa med seboj tudi razlikujejo.
V 7. poglavju javnega razpisa je bilo navedeno, da se pri obravnavi vloge upoštevajo razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge in so navedene v vlogi in da se kasnejših sprememb ne upošteva. Izrecno je tudi navedeno, da se v dvomu šteje, da se upoštevajo razmere na zadnji dan roka za oddajo vloge.
Tožena stranka je napravila napačno dokazno oceno, ko ni sledila mnenju izvedenke, saj je že iz fotografij nedvomno razvidno, da je vlaga prisotna. Torej so bili zmotno presojani dokazi, saj je ugotovljeno dejansko stanje v nasprotju s podatki spisa.
javni razpis - neprofitno stanovanje - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - samska oseba - delovna doba
Tožnica je bila pravilno uvrščena kot samska oseba, saj njenih dveh odraslih hčerk ni možno obravnavati kot ožjih družinskih članov. Ne drži tožbena navedba, da ni bilo upoštevano, da ima tožnica skoraj 22 let delovne dobe, saj iz izpodbijane odločbe nedvomno izhaja, da je po tej točkovalni kategoriji dobila 50 točk.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 14, 15, 25, 25/2.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - razpisni pogoj - uvrstitev na prednostno listo - izbris iz evidence
Pravno odločilna dejstva v obravnavani zadevi, v kateri je bilo z izpodbijano odločbo odločeno o izbrisu tožnice s seznama, na katerega je bila uvrščena z odločbo prvostopenjskega organa z dne 22. 4. 2017, odpravi cit. odločbe in prenehanju upravičenj tožnice iz naslova Javnega razpisa, so tista, ki jih kot takšna določa drugi odstavek 25. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem: (i) da se upravičenec iz seznama (ii) ne odzove na (iii) ponoven najemodajalčev poziv k sklenitvi pogodbe. V obravnavani zadevi je bila tožnica nesporno upravičenec iz seznama iz prvega odstavka 25. člena Pravilnika, tožnica pa niti v upravnem postopku niti v upravnem sporu ni osporavala, da jo je najemodajalec ponovno, torej več kot enkrat pozval k sklenitvi najemne pogodbe in/ali da se sama temu pozivu ni odzvala na način sklenitve najemne pogodbe.
Za uveljavljanje upravičenja do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem ne zadostuje odločba o priznani odškodnini na podlagi ZPŠOIRSP in iz tega izhajajoč status osebe izbrisane iz registra stalnih prebivalcev, temveč mora kandidat izkazati tudi dovoljenje za stalno prebivanje.
Ob presoji predlaganih dokazov tožnika sodišče ugotavlja, da je utemeljil pravno relevantnost predlaganih dokazov, zato jih toženka ne bi smela zavrniti, predvsem ne zavrniti kot nepotrebne brez jasne obrazložitve, v čem je njihova nepotrebnost.
Toženka v izvedenem ponovnem postopku reševanja zadeve tožniku ni dala možnosti, da se seznani s podatki iz javnih evidenc, ki so bili zanjo relevantni pri odločitvi.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem razpisni pogoji - razlaga razpisnih pogojev - ožji družinski član - pojem družine
Toženka je napačno izhajala iz določbe 11. člena SZ-1, ki se nanaša na lastnika ali najemnika stanovanja (v smislu določb SZ-1), ker tožnik kot prosilec na javnem razpisu ni v teh pravnih položajih kot sodelujoči na javnem razpisu, ki bi narekovala uporabo te določbe. V položaj najemnika bi prosilec stopil šele po sklenitvi najemne pogodbe.
Toženka bi morala pri presoji tožnikove vloge po posamezni postavki izhajati iz besedila posamezne postavke, posameznega pogoja in merila, ki je pri posamezni postavki naveden.
SZ-1 člen 87, 87/1, 90, 90/1, 90/2, 90/3. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3.
neprofitna najemnina za stanovanje - pogoji za dodelitev stanovanja - izpolnjevanje pogojev - tržna najemnina
Način pridobitve neprofitnega najemnega stanovanja ne izključuje najemodajalčeve dolžnosti iz drugega odstavka 90. člena SZ-1, da mora vsakih pet let od najemnika zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju splošnih pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja po Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. Prav tako ne izključuje uporabe določbe tretjega odstavka 90. člena SZ-1, po katerem se v primeru, če najemnik ni več upravičen do neprofitnega stanovanja, določila najemne pogodbe, ki urejajo višino najemnine, spremenijo po postopku, ki ga določa Pravilnik, in se najemnina določi v višini tržne najemnine.
URS člen 2, 120, 151, 153. SZ-1 člen 3, 87, 87/5, 87/6, 90, 90/2, 90/3. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3, 3/1.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - pogoji za dodelitev stanovanja - premoženjski cenzus - legalitetno načelo - načelo publicitete - razlaga določb - jezikovna, logična, sistematična in namenska razlaga zakona
Načelo vezanosti delovanja državnih organov na Ustavo in zakon ter legalitetno načelo sta kot temeljni ustavni načeli v tesni povezanosti z načelom demokratične in pravne države. Glede normativne dejavnosti državne uprave pomenita, da je ta pri izdajanju podzakonskih predpisov vsebinsko vezana na Ustavo in zakon. Zakon mora biti vsebinska podlaga za izdajanje podzakonskih aktov. Upravni predpis sme namreč zakonsko normo dopolnjevati le do te mere, da z dopolnjevanjem ne uvaja originarnih nalog države in da z zakonom urejenih pravic in obveznosti ne zožuje; stremeti mora le za tem, da zakonsko normo dopolni tako, da bo dosežen njen cilj. Obseg, v katerem sme podzakonski akt dopolnjevati zakonsko določbo, je odvisen od položaja podzakonskega akta, s katerim se natančneje opredeljuje zakonska materija, v hierarhiji pravnih aktov ter od obsega zakonskega pooblastila.
Tudi za podzakonske akte velja, da morajo biti objavljeni preden začnejo veljati (prvi odstavek 154. člena Ustave RS - načelo publicitete podzakonskih aktov). Za objavljene predpise pa velja, da imajo njihovi naslovniki pravico in dolžnost, da se z njimi seznanijo in se zato ne morejo uspešno sklicevati, da določene pravne norme niso poznali (ignorantia iuris nocet). Poleg tega pa tudi ni moč spregledati, da je bil odločilni razlog za obravnavo dodelitve neprofitnega stanovanja v najem prav socialni kriterij in je bila tako tožnica kot najemnica seznanjena s tem, da sklepa najemno pogodbo kor upravičenka do neprofitnega najema (torej kot oseba, ki izpolnjuje določene pogoje socialne narave) in ji torej njen pravni položaj ni mogel ostati nepredvidljiv.
Jezikovna razlaga je praviloma res temeljni razlagalni argument, pri katerem se s pomočjo jezikovnih pravil išče jezikovni smisel pravne norme, vendar pa smisel jezikovne razlage ni v njeni dobesednosti oziroma njenem mehaničnem razumevanju, pač pa ta razlaga pomeni zgolj izhodišče in jezikovni okvir, ki ga pomensko določajo in soopredeljujejo ostale uveljavljene metode razlage. Razlaga za katero se zavzema tožnica, bi bila v nasprotju s teleološko in sistemsko razlago, katerih cilj je dognati smisel in namen neke določbe v kontekstu zakona in pravnega sistema kot celote, pa tudi v nasprotju z logično in zgodovinsko razlago.
neprofitno stanovanje - drugo primerno stanovanje - upravni spor - stvarna pristojnost - odstop zadeve drugemu stvarno pristojnemu sodišču
Predmet tega spora je vprašanje ali je stanovanje, ki je bilo z izpodbijano odločbo dodeljeno tožniku kot drugo primerno neprofitno stanovanje, v katerega se mora preseliti, primerno stanovanje v smislu 106. člena SZ-1. Po tej določbi lahko lastnik odpove stanovanje najemniku iz nekrivdnih razlogov, vendar mu mora priskrbeti drugo primerno stanovanje. V primeru spora o primernosti stanovanja pa odloča sodišče v nepravdnem postopku. Opisana ugotovitev pomeni, da Upravno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi, pač pa je pristojno Okrajno sodišče v Tolminu.
Pravna ureditev organu ne daje podlage, da bi pri odločanju ne upošteval dokaza, ki ga je stranka predložila po izteku postavljenega roka, temveč mu zgolj omogoča, da po izteku roka odloči brez nadaljnjega zavlačevanja postopka oziroma čakanja na to, ali bo stranka predložila zahtevani dokaz. Povedano drugače: opisana ureditev ne pomeni izjeme od temeljnih načel materialne resnice in proste presoje dokazov, zato mora organ ob odločanju upoštevati vse dokaze, s katerimi razpolaga v času sprejema odločitve, čeprav jih je stranka predložila po izteku postavljenega roka.
inšpekcijski postopek - ukrep stanovanjskega inšpektorja - vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe - pohodna terasa
Med strankami ni sporno, da je bil inšpekcijski ukrep izrečen zaradi zamakanja, ki je posledica stanja terase, ki funkcionalno pomeni sestavni del stanovanja št. ..., torej posameznega dela, hkrati pa je tudi streha poslovnega prostora v spodnji etaži. Sodišče se strinja s toženko, da tako dejansko stanje povsem ustreza določbi četrtega odstavka 5. člena SZ-1, ki izrecno ureja situacijo, ko gradbeni element služi tako posameznemu kot skupnim delom stavbe, in določa, da se tak del šteje za skupni del, če se z njim zagotavlja funkcija večstanovanjske stavbe kot celote.
SZ-1 člen 90, 90/3. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 3, 30, 30/1.
neprofitna najemnina za stanovanje - splošni pogoji za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja - naknadno preverjanje - premoženje upravičenca - drugo stanovanje v lasti prosilca - služnost stanovanja - tržna najemnina
To, da v konkretnem primeru ne gre za odločanje po stanju na dan izdaje odločbe, izhaja že iz dejstva, da je Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem posebej predpisal trenutek, ko morajo biti pogoji za uporabo neprofitnega stanovanja izpolnjeni. Že s tem je namreč povedano, da je relevanten nek drug trenutek (dan preverjanja). Če bi veljalo splošno pravilo, da se odloča glede na pravno in dejansko stanje na dan izdaje odločbe, bi bil tisti del določbe, ki pravi, da se izpolnjevanje pogojev upošteva po stanju na dan preverjanja, odveč. Taka ureditev se bolj približa zagotavljanju namena preverjanja izpolnjevanja pogojev, ki je ta, da naj osebe, ki ne izpolnjujejo več pogojev, pod katerimi bi jim bilo stanovanje dodeljeno za neprofitno najemnino, plačujejo tržno najemnino.
Glede na določilo Sklepa o stanovanjski najemnini je pomembno zgolj to, kdaj je služnost ustanovljena. Služnostna pravica na stanovanju na naslovu C. je bila ustanovljena dne 4. 5. 2017, ko je bila vpisana v zemljiško knjigo, torej po uvedbi postopka ugotavljanja splošnih pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja. Zato se to stanovanje upošteva pri ugotavljanju premoženjskega cenzusa, tožnica pa posledično ne izpolnjuje več pogojev za nadaljevanje neprofitnega najemnega razmerja.