ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZKZ člen 20, 20/4, 21, 21/1, 21/2.
dovoljenost revizije - odobritev pravnega posla – kmetijska zemljišča – pomembno pravno vprašanje – izjava o sprejemu - že rešeno pravno vprašanje
Če ni sporno, da sta tako upravna enota kot prodajalec izjavo o sprejemu ponudbe prejela v zakonskem roku, ni mogoče šteti, da so bile kršene določbe ZKZ, če izjava o sprejemu ponudbe ni bila poslana s povratnico.
Vprašanje, ki ga izpostavljata revidenta, je že rešeno, zato ne more biti pomembno pravno vprašanje.
ničnost gradbenega dovoljenja – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje ni zastavljeno – zelo hude posledice niso konkretizirane in izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revizija ni dovoljena, če revident pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, ne izpostavi jasno in konkretno in tudi ne navede, katero pravno pravilo je bilo prekršeno.
Za dovoljenost revizije iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morajo biti zelo hude posledice konkretizirane in izkazane.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/3, 64, 64/1-2, 64/1-3, 64/3, 64/4.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - revizija tožene stranke - ugoditev tožbi - sofinanciranje iz javnih sredstev
Če je s prvostopno sodbo odpravljen v upravnem sporu izpodbijan upravni akt ter zadeva vrnjena pristojnemu upravnemu organu v ponoven postopek, to pomeni vrnitev v stanje pred izdajo odpravljene odločbe tožene stranke, to je v stanje, ko o pravici, obveznosti ali pravni koristi revidentke ni dokončno odločeno, kar pa pomeni, da ni izpolnjen pogoj za upravni spor, predpisan v prvem in tretjem odstavku 2. člena ZUS-1.
akt o imenovanju vršilca dolžnosti dekana – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – zavrženje tožbe – zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Odločba o imenovanju v. d. dekana je akt, ki nima nobenih znakov upravnega akta, kot ga določa drugi odstavek 2. člena ZUS-1. Ker tudi Zakon o visokem šolstvu ali kakšen drug zakon ne določa, da je zoper imenovanje v. d. dekana dopusten poseben upravni spor, je bilo treba tožnikovo tožbo zoper akt o imenovanju v. d. dekana zavreči.
Rektorjev akt določa le imenovanje v. d. dekana, in ne določa ničesar o volitvah dekana. Če pa bi s svojimi akti oziroma dejanji posegel v volilni postopek, pa bi bilo mogoče te akte oziroma dejanja, seveda ob izpolnjevanju drugih predpisanih pogojev, izpodbijati s tožbo po 4. členu ZUS-1, vendar take tožbe tožnik ni vložil.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse - izhodiščna vrednost za odškodnino za kmetijsko zemljišče
Trditveno in dokazno breme o izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije nosi revident.
Če revident dovoljenost revizije uveljavlja zaradi odstopa od sodne prakse, mora skladno s trditvenim in dokaznim bremenom, ki ga nosi, najprej natančno in konkretno opredeliti pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve in navesti okoliščine, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, ter nato opraviti primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami Vrhovnega sodišča, s katerimi utemeljuje odstop, in zatrjevano odstopanje utemeljiti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Revizijsko sodišče je pri materialno pravni presoji pravnomočne sodbe vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006062
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona – kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev – izključitev protipravnosti - namen storilca - varstvo upravičenih koristi - izrekanje žaljivih dejstev - žaljivost
Protipravnost razžalitve po tretjem odstavku 158. člena KZ-1 ni izključena le v primeru varstva lastnih (obdolženčevih) pravic oziroma upravičenih koristi, temveč je treba šteti za upravičen interes v smislu navedene zakonske določbe vsak interes, ki ne nasprotuje pravu in splošno veljavnim etičnim načelom, gre torej lahko za osebni ali javni interes, pri čemer je pomembno, da je uveljavljen na primeren način.
Izključitev protipravnosti ob pogojih iz tretjega odstavka 158. člena KZ-1 ugotavlja sodišče v vsakem posameznem primeru, vendar le, če se storilec sklicuje na eno od v tej določbi navedenih okoliščin.
ZISDU-1 člen 19, 193. ZBan-1 člen 48, 49, 55. ZTFI člen 535. ZGD člen 498.
nadzor - družba za upravljanje - odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža - finančna trdnost družbe
Družba lahko pridobi kvalificirani poslovni delež, če je bilo njeno poslovanje v zadnjih treh poslovnih letih uspešno in stabilno. Torej a contrario tožena stranka družbi odvzame kvalificirani poslovni delež, če v zadnjih treh poslovnih letih njeno poslovanje ni bilo uspešno in stabilno. Iz predloženih letnih poročil za leta 2008, 2009 in 2010 nedvomno izhaja, da je tožeča stranka v poslovnih letih 2009 in 2010 poslovala z izgubo. Poleg tega se je povečeval tudi delež dolgov v kapitalu družbe, ki je bil na koncu leta 2010 že 94,31 %. Tako poslovanje pa tudi po mnenju Vrhovnega sodišča ni uspešno in stabilno. Družba na podlagi takega poslovanja ne bi pridobila kvalificiranega poslovnega deleža, kar torej pomeni, da ji je ob takem dejanskem stanju bilo dovoljenje za kvalificirani poslovni delež utemeljeno odvzeto.
Druga podlaga za delegacijo po 67. členu ZPP je obstoj „drugih tehtnih razlogov.“ Ti razlogi se vežejo predvsem na zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča, ki mora izključiti dvome, ki bi omajali zaupanje strank v odločanje sodišča. Pri tem se morajo razlogi za delegacijo nanašati na celotno sodišče, ne pa na posameznega sodnika. Dvom o sodnikovi nepristranskosti je razlog za izločitev, oziroma če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, za nujno delegacijo, ne pa razlog za delegacijo iz razlogov smotrnosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – navajanje dejstev in dokazov - nova dejstva in novi dokazi - prekluzija - eventualna maksima - meje revizijskega preizkusa - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Revizija v celoti izhaja iz predpostavke tožnice, da ji kršitev pogodbenih obveznosti, kot jih je kot dokazane ugotovilo sodišče, sploh ni mogoče očitati zato, ker naj bi jih storila na delovnem mestu, na katerega ni bila in ne bi smela biti razporejena. Taka revizija je neutemeljena že zato, ker skuša uveljaviti drugačno dejansko stanje na podlagi dejstev in dokazov, ki sploh niso bili predmet postopka zaradi njihove prepozne predložitve.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Tožeče stranka pa uveljavlja zgolj tak razlog. Zatrjevano zmotno uporabo materialnega prava ne utemeljuje kot tako glede na ugotovljeno dejansko stanje temveč s tem, da bi moralo sodišče ugotoviti drugačno dejansko stanje oziroma sprejeti drugačno dokazno oceno in na podlagi tako spremenjene dejanske podlage sprejeti drugačno materialno pravno odločitev.
objektivna odgovornost - nesreča pri delu - solidarna odgovornost - odškodninska odgovornost delodajalca - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku
Ker je tožnica utrpela poškodbo na delu v posledici dejavnosti s povečano nevarnostjo pri uporabniku (drugi toženki), h kateremu je bila napotena na delo v skladu z določbami ZDR, in je bila ugotovljena njegova objektivna odškodninska odgovornost, ni podan temelj za solidarno odškodninsko odgovornost delodajalca - agencije za zagotavljanje dela delavcev uporabniku (prve toženke), pri kateri je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 22, 24, 25.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zadravljenja v tujini - samoplačniška storitev
Iz dokaznega postopka izhaja, da je predvidena operacija laserski poseg za izboljšanje dioptrije, ki ne predstavlja odprave funkcionalne prizadetosti in se obenem opravlja na zahtevo bolnika. Kar pomeni, da ni krita v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja in jo mora zavarovanec plačati sam.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – nejasni razlogi - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe - obravnava pred sodiščem druge stopnje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Čeprav sodišče druge stopnje ni ponovilo vseh že izvedenih dokazov in na glavno obravnavo ni povabilo vseh prič in izvedencev, ni kršilo določb kazenskega postopka, temveč je ravnalo po drugem odstavku 380. člena ZKP.
VARSTVO KONKURENCE – PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE – UPRAVNI SPOR
VS4002015
ZUS-1 člen 16, 19. ZPOmK-1 člen 54.
varstvo konkurence - položaj stranke v postopku sodnega varstva – prizadeta oseba – nastanek neposredne škode
Položaj stranke se po prvem odstavku 19. člena ZUS-1 vedno priznava prizadeti osebi takrat, kadar bi ji odprava ali sprememba izpodbijanega upravnega akta povzročila neposredno škodo v smislu izgube pravice, ki ji je bila dana z izpodbijanim aktom. Poleg tega pa se ta položaj prizna tudi v primerih, ko predlagatelj izkaže nastanek neposredne škode. Prav z uporabo pojma neposredna škoda je namreč zakonodajalec očitno želel zožiti krog zainteresiranih oseb v postopku upravnega spora. Pri tem je treba upoštevati, da po obravnavani določbi status stranke uveljavlja prizadeta oseba, ki v upravnem sporu deluje na strani tožene stranke. Prav tožena stranka pa je v postopku sodnega varstva po ZUS-1 praviloma zastopnik javnega interesa, torej organ, ki pri svojem odločanju zasleduje (pretežno) javni interes. Iz navedenega logično sledi, da je treba pojem neposredne škode razlagati zožujoče in torej vanj vključiti le tisto škodo, ki izhaja neposredno iz odprave izpodbijanega akta.
ZZavar člen 113, 113/3, 113/4, 117, 117/4, 128, 129, 129/1, 129/5, 282, 282/1, 311. ZUS-1 člen 27, 27/3, 32, 32/1. ZUP člen 237, 237/2-7. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/83/ES o življenjskem zavarovanju člen 25, 25/4.
sodno varstvo zoper odredbo Agencije za zavarovalni nadzor - pravni interes za tožbo - življenjsko zavarovanje z naložbenih trgovanjem z jamstvom glavnice ob doživetju - matematične rezervacije - posebne zavarovalno tehnične rezervacije - izračunavanje zavarovalno tehničnih rezervacij v zvezi z zajamčenimi izplačili - oblikovanje zavarovalno tehničnih rezervacij v zvezi z zajamčenimi izplačili - dodatne zavarovalno tehnične rezervacije
V skladu s prvim odstavkom 282. člena ZZavar je postopek sodnega varstva dovoljen le zoper odločbe Agencije, ne pa tudi zoper njene odredbe. Zoper slednje ima subjekt nadzora v skladu s 311. členom ZZavar pravico vložiti ugovor. Sodno varstvo zoper odredbo torej ni predvideno, zato je sodišče tožbo v delu, ki se nanaša na Odredbo IV, zavrglo.
V skladu s prvim odstavkom 32. člena ZUS-1 tožba ne ovira izvršitve upravnega akta, zoper katerega je bila vložena, kolikor zakon ne določa drugače. V odsotnosti slednje določbe, se je tožnica morala podrediti zahtevam iz izpodbijane Odločbe. Zgolj zaradi tega ni izgubila pravovarstvenega interesa za tožbo v postopku sodnega varstva, saj bo v primeru uspeha s tožbo lahko vzpostavila stanje, kot je bilo pred izvršljivostjo izpodbijane Odločbe. Zato Vrhovno sodišče ni sprejelo ugovora toženke o pomanjkanju tožničinega pravovarstvenega interesa za tožbo.
Obveznost zavarovalnice oblikovati zadostne zavarovalno-tehnične rezervacije je vzpostavljena, da se zagotovi, da imajo zavarovalnice finančna sredstva za izpolnitev pogodbenih obveznosti do zavarovancev. Ta zakonski cilj je tudi temeljno vodilo pri razlagi celote zakonskih določb, ki urejajo oblikovanje zavarovalno-tehničnih rezervacij in z njimi povezanega kritnega premoženja oziroma kritnih skladov zavarovalnice. Odgovor na vprašanje, katere zavarovalno-tehnične rezervacije mora zavarovalnica oblikovati, je odvisen od vrste zavarovanja.
Pojem „zavarovalno-tehničnih rezervacij, ki jih mora zavarovalnica oblikovati v zvezi z zajamčenimi izplačili“ iz petega odstavka 129. člena ZZavar je zato treba razumeti kot dodatne zavarovalno-tehnične rezervacije, ki jih zavarovalnica oblikuje poleg posebnih zavarovalno-tehničnih rezervacij iz prvega oziroma drugega odstavka 129. člena ZZavar tedaj, ko je to potrebno. Zavarovalnica mora dodatne zavarovalno-tehnične rezervacije iz petega odstavka 129. člena ZZavar oblikovati v višini in samo v taki višini, ki je potrebna, da se zagotovi, da bo imela zavarovalnica finančna sredstva za izpolnitev svoje pogodbene obveznosti minimalnega zajamčenega izplačila.
V primeru življenjskega zavarovanja z naložbenim tveganjem z minimalnim zajamčenim izplačilom ob doživetju je kot izhodišče treba vzeti, da gre za življenjsko zavarovanje z naložbenim tveganjem. V skladu s prvim odstavkom 129. člena ZZavar mora zavarovalnica posebne zavarovalno-tehnične rezervacije v največji možni meri naložiti v investicijske kupone oziroma druge vrednostne papirje, ki predstavljajo enote premoženja vzajemnega oziroma investicijskega sklada, na katere so vezana upravičenja upravičencev iz teh pogodb. Ker pa življenjsko zavarovanje z naložbenim tveganjem obsega tudi upravičenje do minimalnega zajamčenega izplačila ob doživetju, je treba zagotoviti, da bo zavarovalnica ob doživetju sposobna izpolniti tudi to prevzeto obveznost. V ta namen mora zavarovalnica izračunavati zavarovalno-tehnične rezervacije v zvezi z minimalnimi zajamčenimi izplačili. V primeru, ko so posebne zavarovalno-tehnične rezervacije večje od zavarovalno-tehničnih rezervacij v zvezi z minimalnimi zajamčenimi izplačili, že posebne zavarovalno-tehnične rezervacije zagotavljajo, da bo zavarovalnica lahko izpolnila tudi obveznost iz naslova minimalnega zajamčenega izplačila. V primeru pa, ko so posebne zavarovalno-tehnične rezervacije nižje od zavarovalno-tehničnih rezervacij v zvezi z minimalnimi zajamčenimi izplačili, pa je z oblikovanjem dodatnih zavarovalno-tehničnih rezervacij treba zagotoviti, da bo zavarovalnica sposobna izpolniti obveznost iz naslova minimalnega zajamčenega izplačila. Nalaganje ustreznega kritnega sklada v zvezi s tako oblikovanimi dodatnimi zavarovalno-tehničnimi rezervacijami ureja peti odstavek 129. člena ZZavar.
ZUS-1 člen 32. ZPre-1 člen 63, 64. ZTFI člen 506, 508.
začasna odredba – težko popravljiva škoda – skupščina d.d. - prepoved uresničevanja glasovalnih pravic
Zgolj z pavšalnim utemeljevanjem hipotetičnega nastanka škode zaradi ne-izvrševanja glasovalnih pravic pri morebitnem sprejemanju skupščinskih sklepov v ciljni družbi pa tožnica ni izkazala, da bi pri tako zatrjevani škodi šlo za težko popravljivo škodo iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Pri tem namreč ne gre za konkretne in dejansko grozeče posledice izpodbijane odločbe, ki bi bile zaradi zapoznelega sodnega varstva (čakanja s posegom v razmerje do konca postopka) težko popravljive, temveč gre le za neupoštevna hipotetična dejanska stanja.
plačilo razlike v plači – zamudna sodba – vročitev tožbe – rok za odgovor na tožbo
Revizijsko sodišče ugotavlja, da sta nižji sodišči glede na ugotovljene dejanske okoliščine pravilno uporabili določbe 142. člena ZPP, ko sta ugotovili, da je bila tožba toženi stranki vročena po poteku 15 dni od obvestila na vratih prostorov sedeža tožene stranke, ker tožena stranka pošiljke, kljub ustreznemu obvestilu, na pošti ni dvignila, to je 5. 9. 2009. Dvig tožbe s strani delavke tožene stranke na sodišču dne 9. 9. 2009 zato ni pomenil vročitve, ki bi toženi stranki ponovno odprla tek roka za odgovor.
vloge - disciplinsko kaznovanje procesnih udeležencev – žalitev v pritožbi
Očitek sodnici o zlorabi uradnega položaja in nepoštenem delu pri opravljanju sodniške službe ne omogoča zaključka o zgolj neprimernem izražanju ali kritiki pritožnika ob nezadovoljstvu z odločitvami sodišča v postopku.