pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - dobra vera priposestvovalca - opravičljiva zmota pravnih prednikov
Dobra vera priposestvovalca je bila, poleg izvrševanja posesti oziroma lastniških upravičenj v predpisani priposestvovalni dobi, pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem že po prejšnjih predpisih, ki so veljali v času, ko so tožnik oziroma njegovi pravni predniki začeli izvrševati posest na spornih nepremičninah. Dobra vera se sicer domneva, če se ne dokaže drugače. Po presoji pritožbenega sodišča je toženki navedeno domnevo uspelo ovreči.
Zgolj dejstvo, da so sporne nepremičnine ves čas nemoteno uživali, ne zadošča za priposestvovanje lastninske pravice. Priposestvovalec je lahko samo tisti, ki tujo stvar poseduje v prepričanju, da je njegova. Ta pogoj v obravnavanem primeru ni izpolnjen. Gola zasedba tuje nepremičnine, četudi je njen lastnik umrl brez naslednikov, pa ne more imeti nobenih stvarnopravnih posledic.
Sodišče je dolžno izvesti le tiste predlagane dokaze, ki se nanašajo na pravno relevantna dejstva in, kjer je obramba obstoj in pravno relevantnost predlaganega dokaza utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti, lahko pa sodišče zavrne izvedbo dokaza v primerih, če je očitno, da ne more biti uspešen (gre npr. za dokaz, ki je povsem neprimeren za ugotovitev nekega dejstva), ali ko je očitno, da je bil dokazni predlog podan le z namenom zavlačevanja (npr. dokazovanje z velikim številom prič ipd). Pri presoji, ali gre za dokaz, za katerega je očitno, da ne more biti uspešen, je takšno oceno sicer mogoče opreti tudi na zaključek, da je dejstvo, na katero se dokaz nanaša, že dokazano, vendar se pri tem sodišče prve stopnje praviloma ne sme spustiti v vnaprejšnjo dokazno oceno, kar je po mnenju pritožbenega sodišča storilo prav v obravnavani zadevi, pri čemer ni izvedlo niti enega v korist obdolženca predlaganega dokaza, tudi ključnega z zaslišanjem priče.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe – premoženjsko stanje – poslovanje z izgubo – unovčljivo premoženje – nedovoljene pritožbene novote
Poslovanje z izgubo še ne pomeni, da bi bilo s plačilom celotne sodne takse ogroženo poslovanje pravne osebe, saj je treba upoštevati tudi njeno premoženjsko stanje.
stroški postopka – odvetniška tarifa – nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine – potni stroški – potrebni stroški – nagrada za odgovor na pritožbo – sodne takse – davek na dodano vrednost
Davek na dodano vrednost se ne plačuje od sodnih taks.
OZ člen 288, 378, 378/1. ZDR člen 108, 108/2, 109, 109/5, 131.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - delna poplačila - zakonske zamudne obresti - zapadlost
Zadnje delno plačilo odpravnine, ki jo je toženec dolžan plačati tožniku zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je bilo izvedeno 16. 12. 2013, zato je tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti od preostalega dela odpravnine šele od 17. 12. 2013 dalje do plačila, ker je s tem dnem tožena stranka prišla v zamudo z izplačilom preostanka odpravnine (člen 378/1 OZ).
Delodajalec je dolžan delavcu odpravnino po 109. členu ZDR izplačati ob prenehanju delovnega razmerja (z izjemo, ki jo opredeljuje 5. odstavek 109. člena ZDR, pogoji za to izjemo pa v konkretnem primeru niso bili podani). Na to obveznost delodajalca nima vpliva obveščanje delavcev, da jim bo odpravnino izplačal v večih obrokih. V ZDR namreč ni podlage za ugotovitev, da bi takšno obveščanje delavcev vplivalo na zapadlost odpravnine, kot to zmotno navaja tožena stranka v pritožbi.
Tožeči stranki pri utemeljevanju tožbenega zahtevka ni treba navesti pravne podlage. Navesti mora le pravno odločilna dejstva, pravo pa mora poznati sodišče, pri čemer je dolžno uporabiti vse možne pravne podlage, ki bi glede na v postopku ugotovljena dejstva prišla v poštev. To pa ne pomeni, da sme stranka hkrati zatrjevati različna, med seboj celo nasprotujoča dejstva zato, da bo z njimi upravičila oziroma omogočila uporabo različnih pravnih podlag.
solastnina – upravljanje s stvarjo – varstvo solastnika – posel, ki presega redno upravljanje – soglasje solastnikov – določitev načina rabe nepremičnine – vrnitveni zahtevek
Dovoljenje, da lahko tretja oseba biva v solastni nepremičnini, morajo dati vsi solastniki, saj gre za posel, ki presega okvire rednega upravljanja (določitev načina rabe nepremičnine).
zavarovanje odgovornosti – prevozniška odgovornost – škoda, ki je krita z zavarovanjem – izključitev jamstva zavarovalnice – varstvo oškodovanca
Ni mogoče zaključiti, da bi 953. člen OZ brezizjemno prepovedoval izključitev jamstva za škodo, povzročeno iz velike malomarnosti. Določilo 3. odstavka 953. člena OZ je moč razlagati le tako, da je zavarovalnica dolžna zavarovancu povrniti vsako škodo, tudi tisto, ki jo oseba, za katero zavarovanec odgovarja, povzroči iz velike malomarnosti, lahko pa zaradi izključitve jamstva (če je tako seveda določeno) plačano odškodnino izterja od povzročitelja.
Napaka, ki se pojavi pri zagonu stroja, se nanaša na stroj sam oziroma na njegovo delovanje. Takšna napaka ne more biti avtomatsko označena kot vidna napaka, saj ni mogoče zahtevati od kupca, da mora ob običajnem ogledu stvari zahtevati tudi zagon določene naprave.
Ni mogoče zaključiti, da telefonski klic oziroma ustno obvestilo o napaki na splošno ne zadostuje kot primeren način uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov v gospodarskih pogodbah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – STEČAJNO PRAVO
VSL0081330
ZPP člen 157, 165, 165/1, 205, 205/1, 205/1-4, 316, 316/1. ZIZ člen 256, 256/2. ZFPPIPP člen 67, 67/1.
stroški postopka – načelo uspeha – priznanje terjatve v stečajnem postopku – pripoznava tožbenega zahtevka – zavarovanje s predhodno odredbo
Ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov, ima enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku. Tudi v tem primeru gre namreč za procesno dispozicijo z zahtevkom, ki zagotavlja, da je o terjatvi brez vsebinskega obravnavanja odločeno z učinkom pravnomočnosti.
načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - izvedba dokaza z ogledom
Sodišče prve stopnje s tem, ko ni dopustilo dokaza s ponovnim ogledom spornega kamina po izvedencu in v prisotnosti toženca, ni kršilo načela kontradiktornosti, saj je bila tožencu dana možnost sodelovanja pri ogledu spornega kamina, zaradi okoliščin na njegovi strani pa je lahko svoja pojasnila in pripombe podal le izvedencu.
Distribucijsko pogodbo, ki je mešana pogodba, teorija kljub neureditvi v zakonu uvršča med nominatne pogodbe.
Medtem ko agent v agencijski pogodbi skrbi zato, da tretje osebe sklepajo pogodbe z naročiteljem in v tem smislu le posreduje ali v imenu in na račun naročitelja sklepa pogodbe v zameno za provizijo, pa distributer kupuje blago zaradi nadaljnje prodaje v zameno za morebiten priviligiran položaj na določenem območju in za rabate. Morebiten ekonomski neuspeh distributerja obremenjuje principala, ki praviloma množično sklepa distribucijske pogodbe, zato je upravičen postaviti pogoje, po katerih distributer blago od njega odkupuje. Nepredložitev bančne garancije predstavlja dovolj resen vzrok za odpoved pogodbe.
plačilo sodne takse – ugovor zoper plačilni nalog – vrednost spora– smiselna uporaba določb pravdnega postopka – vezanost na pravnomočno sodno odločbo
Vrednost spornega predmeta je bilo že pravnomočno ugotovljena s sklepom, s katerim je sodišče odločalo o stvarni pristojnosti za reševanje predmetnega spora. Na tako ugotovljeno vrednost je sodišče v postopku odmere sodne takse v celoti vezano.
hoja po pločniku - opustitev krpanja luknje - protipravno ravnanje - vzročna zveza - zaznavno stanje pločnika - pričakovanost poškodb pohodnih površin - standard normalne pohodne površine za normalno pazljivega pešca
Sodišče druge stopnje meni, da glede na okoliščine konkretnega primera pločnik, kljub ugotovljenim pomanjkljivostim, še ustreza zahtevam, da ga lahko „normalno pazljiv pešec prehodi brez težav.“. Če pritožba zatrjuje, da je bila tožnica še posebej skrbna, lahko toliko manj očita toženkama, da sta odškodninsko odgovorni za opustitev krpanja luknje (oz. pločnika); hoja po pločniku, ki ga je tožnica prehodila že večkrat, kritičnega dne (3.3.2010) pa ob približno 12.00 uri; ob normalni vidljivosti; ki je dovolj širok, da vzporedno hodi več ljudi; na katerem se sicer nahaja vidna luknja, ki je v premeru manjša od stopala tožnice, nekaj cm globoka le v ožjem delu in ob kateri se nahaja še druga, manjša poškodba, namreč za „normalno pazljivega pešca“ ne predstavlja nobenih težav. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka je zato pravilna.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – LASTNINJENJE – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0077122
ZSKZ člen 17. ZLPP člen 5.
pravica uporabe – pogodba o prenosu kmetijskih zemljišč in gozdov – najemna pogodba – pobot – odpoved najemne pogodbe – protipravnost – odškodnina za podržavljena zemljišča – pravno priznana škoda – neupravičena pridobitev
Tako ZLPP kot ZSKZ, ki sta glede na OZ specialna predpisa, tožnici za podržavljena zemljišča ne dajeta pravice do odškodnine, pač pa ji kot kompenzacijo nudita zgolj sklenitev najemne oziroma zakupne pogodbe, posledično pa pobotavanje najemnine oziroma zakupnine z zneskom kupnine, ki ga je tožnica plačala za navedena kmetijska zemljišča.
S prenehanjem najemnega razmerja preneha tudi pravica do pobota najemnine oziroma zakupnine s plačano kupnino. Ne 5. člen ZLPP ne 17. člen ZSKZ namreč ne določata, da gre tožnici v primeru prenosa kmatijskih zemljišč na RS oziroma na toženca pravica do odškodnine, po analogiji pa ji ta pravica tudi ne more iti v primeru, da najemno razmerje med pravdnima strankama preneha kasneje.
Glede na izrecen, konkretiziran in obrazložen ugovor tožeče stranke, da tožena stranka ni predlagala (ustreznega) dokaza za pobotni ugovor, ni obstajala dolžnost sodišča, da toženo stranko še dodatno poziva k dopolnitvi dokazov, še toliko manj, da ji direktno sugerira, kateri konkretni dokaz naj predlaga ter ji hkrati za primer, da bo dokaz s postavitvijo izvedenca predlagala, že v naprej naloži plačilo predujma
Pomoč sodišča prve stopnje v konkretni zadevi je bila po oceni višjega sodišča prekomerna, posegla pa je tudi v pravico tožeče stranke do enakega obravnavanja pred sodiščem.
Peti odstavek 111. člena OZ sicer res ne govori (izrecno) o zamudnih obrestih, kar pa ne pomeni, da stranka do teh nikoli ni upravičena.
Glede na ugotovljena dejstva, ko je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je pri vseh tožnikih dosežen prag pravno priznane škode, in sicer duševnih bolečin zaradi posega v pravico do zdravega življenjskega okolja, je po prepričanju pritožbenega sodišča na prvi stopnji prisojena odškodnina tožnikom prenizka in ne odraža primernega denarnega zadoščenja. Tudi pri določanju odškodnin, kot je obravnavani primer, se uporabljajo kriteriji 179. člena OZ za odmero pravične denarne odškodnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080904
OZ člen 3, 190, 432. ZPP člen 318, 318/3.
pogodba o pristopu k dolgu – regresni zahtevek – neupravičena obogatitev – prosto urejanje obligacijskih razmerij – nasprotovanje moralnim načelom
Izpolnitev obveznosti s strani pristopnika k dolgu sama po sebi ne vzpostavlja regresne pravice. Zakon namreč pristopniku, ki plača dolg, ne daje pravice do regresnega zahtevka.
Utemeljena je pritožbena graja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani zaključek sprejelo na podlagi pomanjkljive dokazne ocene, v okviru katere se o posameznih dokazih, ki jih je tožnik navajal v potrditev določenih zatrjevanih pravno relevantnih dejstev, sodišče ni izreklo. Tožnik je namreč dejstvo, da naj bi delal (neposredno) za toženko kot njen delovodja, dokazoval s številnimi listinskimi dokazi, ne le zapisniki delovnih sestankov, v katerih je naveden kot delovodja toženke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – GRADBENIŠTVO – USTAVNO PRAVO
VSL0063921
URS člen 26. ZGO-1 člen 42, 47, 48, 48/2, 66, 66/1, 66/1-1, 274, 274/2. OZ člen 168, 168/3. ZPP člen 315, 315/1.
utemeljen temelj – zavrnilna vmesna sodba – vezanost na zahtevek – odškodninska odgovornost države – protipravnost – odgovornost projektanta – izdaja gradbenega dovoljenja – skladnost projekta s prostorskim aktom – dolžnost upravne enote – izgubljeni dobiček – vzročna zveza
Zahtevek je lahko zrel za razsojo glede podlage le v primeru, če je ta utemeljena. Če ni, ni razloga za izdajo vmesne sodbe. Edina možna posledica ugotovljene neutemeljenosti podlage je zavrnitev zahtevka. Z vmesno sodbo torej ni mogoče zavrniti podlage zahtevka.
Sodišče je tudi pri odločanju z vmesno sodbo vezano na zahtevek in ne sme odločati prek ali mimo zahtevka. Tudi pri izdaji vmesne sodbe je treba upoštevati obliko, strukturo in vsebino tožbenega zahtevka.
Dobiček iz naslova načrtovane odprodaje posameznih enot hotela (kot tudi dobiček iz naslova poslovanja hotela) ne predstavlja dobička po 3. odstavku 168. člena OZ, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega ravnanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. Tožena stranka s svojim protipravnim ravnanjem tožeči stranki ni preprečila načrtovane gradnje, pač pa ji je protipravno dovolila (sicer nedovoljeno) gradnjo. Če bi namreč upravni organ ravnal skrbno in tako, kot je prav, bi moral zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja zavrniti.
Prostorski akt je javen predpis, v katerega lahko vsak kadarkoli pogleda.