ZPP člen 30, 30/3, 32, 32/2, 32/2-7, 481, 482. ZGD-1 člen 50, 51, 295.
stvarna pristojnost – gospodarski spor – društvo kot stranka postopka
Pravdni stranki (društvo kot tožeča stranka ter zveza društev kot tožena stranka) nista subjekta, glede katerih bi veljala pravila gospodarskega spora, zato za predmetni spor (zaradi sklica izredne skupščine) ni pristojno okrožno sodišče.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079948
OZ člen 131, 179. ZPP člen 344, 344/2.
povzročitev škode – povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine – zmanjšanje odškodnine – vzročna zveza – deljena vzročnost – nadobičajno tveganje – osebnostne lastnosti in stanja oškodovanca – degenerativne spremembe – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – prepozen odgovor na pritožbo
Odgovorna oseba mora poškodovanca sprejeti takšnega, kot je in ne more računati na to, da bo poškodovala zdravega človeka.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072294
ZD člen 41, 52. OZ člen 365, 369, 369/3. ZOR člen 388,392, 392/3. ZPP člen 285, 286.
zastaranje zahtevka za vračilo darila – pretrganje zastaranja – učinek zahteve za vračilo darila v zapuščinskem postopku – določitev vrednosti darila – revalorizacija vrednosti darila – načelo monetarnega nominalizma – prekluzija – materialno procesno vodstvo
Za revalorizirano vrednost darila v ZD ni podlage. Vrednost darila se (brez izjem) oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi. S tem je zagotovljeno enako obravnavanje zakonitih dedičev in drugih obdarjencev glede vsega, kar so neodplačno dobili od zapustnika.
Izjava, dana v zapuščinskem postopku, pretrga zastaralni rok iz 41. člena ZD tudi zoper osebo, ki ni stranka zapuščinskega postopka.
prometna nesreča – dokazovanje z izvedencem – zavrnitev dokaza – kršitev pravice do izjave – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo ekonomičnosti – načelo sorazmernosti – individualna ekspertiza – prepoved zlorabe procesnih pravic – načelo venire contra factum proprium – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravno priznana škoda
243. člen ZPP predvideva, kdaj je potreben izvedenec. To je takrat, ko sodišču manjka strokovnega znanja. A ta predpostavka mora hkrati pomeniti, da je izvedenec tisti, ki bo to strokovno pomoč lahko nudil. Izvedenec medicinske stroke v primerih, ko gre za poškodbo vratne hrbtenice, ali za nateg mišičevja v drugem delu hrbtenice, svoje ekspertize ne bo mogel opreti na objektivno zaznavne poškodbene posledice – ker teh pač ni. To pa pomeni, da ne bo mogel opraviti nobene strokovne konkretizacije splošnega strokovnega znanja in torej ne bo opravičil predpostavke iz 243. člena ZPP.
delna plačila - delna ustavitev izvršbe - vezanost na izvršilni naslov - izračun dolga
Sodišče je vezano na izvršilni naslov in na sklep o izvršbi, ki je postal pravnomočen. Ta predstavlja okvir, v katerem se vodi predlagana izvršba. Glede na to ni mogoče voditi izvršbe na nekaj več ali nekaj drugega kot na to, kar je opredeljeno v sklepu o izvršbi. V sklepu o izvršbi so določene zamudne obresti v višini obrestne mere, kot velja za devizne vloge za DEM na vpogled v kraju izpolnitve in ne zakonske zamudne obresti.
zavarovanje odgovornosti – prevozniška odgovornost – škoda, ki je krita z zavarovanjem – izključitev jamstva zavarovalnice – varstvo oškodovanca
Ni mogoče zaključiti, da bi 953. člen OZ brezizjemno prepovedoval izključitev jamstva za škodo, povzročeno iz velike malomarnosti. Določilo 3. odstavka 953. člena OZ je moč razlagati le tako, da je zavarovalnica dolžna zavarovancu povrniti vsako škodo, tudi tisto, ki jo oseba, za katero zavarovanec odgovarja, povzroči iz velike malomarnosti, lahko pa zaradi izključitve jamstva (če je tako seveda določeno) plačano odškodnino izterja od povzročitelja.
Tožeči stranki pri utemeljevanju tožbenega zahtevka ni treba navesti pravne podlage. Navesti mora le pravno odločilna dejstva, pravo pa mora poznati sodišče, pri čemer je dolžno uporabiti vse možne pravne podlage, ki bi glede na v postopku ugotovljena dejstva prišla v poštev. To pa ne pomeni, da sme stranka hkrati zatrjevati različna, med seboj celo nasprotujoča dejstva zato, da bo z njimi upravičila oziroma omogočila uporabo različnih pravnih podlag.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080904
OZ člen 3, 190, 432. ZPP člen 318, 318/3.
pogodba o pristopu k dolgu – regresni zahtevek – neupravičena obogatitev – prosto urejanje obligacijskih razmerij – nasprotovanje moralnim načelom
Izpolnitev obveznosti s strani pristopnika k dolgu sama po sebi ne vzpostavlja regresne pravice. Zakon namreč pristopniku, ki plača dolg, ne daje pravice do regresnega zahtevka.
Napaka, ki se pojavi pri zagonu stroja, se nanaša na stroj sam oziroma na njegovo delovanje. Takšna napaka ne more biti avtomatsko označena kot vidna napaka, saj ni mogoče zahtevati od kupca, da mora ob običajnem ogledu stvari zahtevati tudi zagon določene naprave.
Ni mogoče zaključiti, da telefonski klic oziroma ustno obvestilo o napaki na splošno ne zadostuje kot primeren način uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov v gospodarskih pogodbah.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – individualizacija višine odškodnine – objektivna pogojenost višine odškodnine – upoštevanje invalidnine – odškodnina za duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti zakonca – omejitev odgovornosti zavarovalnice do višine zavarovalne vsote – usklajevanje rente z rastjo življenjskih stroškov
Stališče, da je tožnik kljub omejitvam pretežno sposoben za samostojno življenje in ni povsem odvisen od oskrbe in pomoči drugih, je preozko. Sodna praksa je že zavzela stališče, da pojem posebno težke invalidnosti, ki je pravni standard, pojmujemo širše, gre za trajne nepopravljive spremembe v telesni in duševni integriteti oškodovanca, ne glede na izgubo delovne sposobnosti, zato je treba kot tako šteti stanje, ki je povzročeno z uničenjem pomembne sfere oškodovančeve osebnosti.
Ugovor, da bi moralo sodišče v izreku opredeliti omejitve odgovornosti tožene stranke v obsegu zavarovalne vsote je neutemeljen, saj na dan sojenja zavarovalna vsota ni izčrpana. Če bo prišlo do situacije, ko bi bila zaradi izplačil zavarovalna vsota izčrpana, bo tožena stranka, če s tožnikom ne bo uspela doseči ustreznega sporazuma, lahko vložila tožbo za ukinitev rente.
Rente ni mogoče avtomatično usklajevati z rastjo življenjskih stroškov, pač pa je njihova rast lahko podlaga za spremembo rente.
Utemeljena je pritožbena graja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani zaključek sprejelo na podlagi pomanjkljive dokazne ocene, v okviru katere se o posameznih dokazih, ki jih je tožnik navajal v potrditev določenih zatrjevanih pravno relevantnih dejstev, sodišče ni izreklo. Tožnik je namreč dejstvo, da naj bi delal (neposredno) za toženko kot njen delovodja, dokazoval s številnimi listinskimi dokazi, ne le zapisniki delovnih sestankov, v katerih je naveden kot delovodja toženke.
Distribucijsko pogodbo, ki je mešana pogodba, teorija kljub neureditvi v zakonu uvršča med nominatne pogodbe.
Medtem ko agent v agencijski pogodbi skrbi zato, da tretje osebe sklepajo pogodbe z naročiteljem in v tem smislu le posreduje ali v imenu in na račun naročitelja sklepa pogodbe v zameno za provizijo, pa distributer kupuje blago zaradi nadaljnje prodaje v zameno za morebiten priviligiran položaj na določenem območju in za rabate. Morebiten ekonomski neuspeh distributerja obremenjuje principala, ki praviloma množično sklepa distribucijske pogodbe, zato je upravičen postaviti pogoje, po katerih distributer blago od njega odkupuje. Nepredložitev bančne garancije predstavlja dovolj resen vzrok za odpoved pogodbe.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – LASTNINJENJE – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0077122
ZSKZ člen 17. ZLPP člen 5.
pravica uporabe – pogodba o prenosu kmetijskih zemljišč in gozdov – najemna pogodba – pobot – odpoved najemne pogodbe – protipravnost – odškodnina za podržavljena zemljišča – pravno priznana škoda – neupravičena pridobitev
Tako ZLPP kot ZSKZ, ki sta glede na OZ specialna predpisa, tožnici za podržavljena zemljišča ne dajeta pravice do odškodnine, pač pa ji kot kompenzacijo nudita zgolj sklenitev najemne oziroma zakupne pogodbe, posledično pa pobotavanje najemnine oziroma zakupnine z zneskom kupnine, ki ga je tožnica plačala za navedena kmetijska zemljišča.
S prenehanjem najemnega razmerja preneha tudi pravica do pobota najemnine oziroma zakupnine s plačano kupnino. Ne 5. člen ZLPP ne 17. člen ZSKZ namreč ne določata, da gre tožnici v primeru prenosa kmatijskih zemljišč na RS oziroma na toženca pravica do odškodnine, po analogiji pa ji ta pravica tudi ne more iti v primeru, da najemno razmerje med pravdnima strankama preneha kasneje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – STEČAJNO PRAVO
VSL0081330
ZPP člen 157, 165, 165/1, 205, 205/1, 205/1-4, 316, 316/1. ZIZ člen 256, 256/2. ZFPPIPP člen 67, 67/1.
stroški postopka – načelo uspeha – priznanje terjatve v stečajnem postopku – pripoznava tožbenega zahtevka – zavarovanje s predhodno odredbo
Ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov, ima enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku. Tudi v tem primeru gre namreč za procesno dispozicijo z zahtevkom, ki zagotavlja, da je o terjatvi brez vsebinskega obravnavanja odločeno z učinkom pravnomočnosti.
načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - izvedba dokaza z ogledom
Sodišče prve stopnje s tem, ko ni dopustilo dokaza s ponovnim ogledom spornega kamina po izvedencu in v prisotnosti toženca, ni kršilo načela kontradiktornosti, saj je bila tožencu dana možnost sodelovanja pri ogledu spornega kamina, zaradi okoliščin na njegovi strani pa je lahko svoja pojasnila in pripombe podal le izvedencu.
Glede na izrecen, konkretiziran in obrazložen ugovor tožeče stranke, da tožena stranka ni predlagala (ustreznega) dokaza za pobotni ugovor, ni obstajala dolžnost sodišča, da toženo stranko še dodatno poziva k dopolnitvi dokazov, še toliko manj, da ji direktno sugerira, kateri konkretni dokaz naj predlaga ter ji hkrati za primer, da bo dokaz s postavitvijo izvedenca predlagala, že v naprej naloži plačilo predujma
Pomoč sodišča prve stopnje v konkretni zadevi je bila po oceni višjega sodišča prekomerna, posegla pa je tudi v pravico tožeče stranke do enakega obravnavanja pred sodiščem.
Peti odstavek 111. člena OZ sicer res ne govori (izrecno) o zamudnih obrestih, kar pa ne pomeni, da stranka do teh nikoli ni upravičena.
hoja po pločniku - opustitev krpanja luknje - protipravno ravnanje - vzročna zveza - zaznavno stanje pločnika - pričakovanost poškodb pohodnih površin - standard normalne pohodne površine za normalno pazljivega pešca
Sodišče druge stopnje meni, da glede na okoliščine konkretnega primera pločnik, kljub ugotovljenim pomanjkljivostim, še ustreza zahtevam, da ga lahko „normalno pazljiv pešec prehodi brez težav.“. Če pritožba zatrjuje, da je bila tožnica še posebej skrbna, lahko toliko manj očita toženkama, da sta odškodninsko odgovorni za opustitev krpanja luknje (oz. pločnika); hoja po pločniku, ki ga je tožnica prehodila že večkrat, kritičnega dne (3.3.2010) pa ob približno 12.00 uri; ob normalni vidljivosti; ki je dovolj širok, da vzporedno hodi več ljudi; na katerem se sicer nahaja vidna luknja, ki je v premeru manjša od stopala tožnice, nekaj cm globoka le v ožjem delu in ob kateri se nahaja še druga, manjša poškodba, namreč za „normalno pazljivega pešca“ ne predstavlja nobenih težav. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka je zato pravilna.
solastnina – upravljanje s stvarjo – varstvo solastnika – posel, ki presega redno upravljanje – soglasje solastnikov – določitev načina rabe nepremičnine – vrnitveni zahtevek
Dovoljenje, da lahko tretja oseba biva v solastni nepremičnini, morajo dati vsi solastniki, saj gre za posel, ki presega okvire rednega upravljanja (določitev načina rabe nepremičnine).
Glede na ugotovljena dejstva, ko je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je pri vseh tožnikih dosežen prag pravno priznane škode, in sicer duševnih bolečin zaradi posega v pravico do zdravega življenjskega okolja, je po prepričanju pritožbenega sodišča na prvi stopnji prisojena odškodnina tožnikom prenizka in ne odraža primernega denarnega zadoščenja. Tudi pri določanju odškodnin, kot je obravnavani primer, se uporabljajo kriteriji 179. člena OZ za odmero pravične denarne odškodnine.
plačilo sodne takse – ugovor zoper plačilni nalog – vrednost spora– smiselna uporaba določb pravdnega postopka – vezanost na pravnomočno sodno odločbo
Vrednost spornega predmeta je bilo že pravnomočno ugotovljena s sklepom, s katerim je sodišče odločalo o stvarni pristojnosti za reševanje predmetnega spora. Na tako ugotovljeno vrednost je sodišče v postopku odmere sodne takse v celoti vezano.