sodba na podlagi pripoznave – delna pripoznava tožbenega zahtevka – pravica do kontradiktornega postopka – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V primeru delne pripoznave tožbenega zahtevka mora sodišče o nepripoznanem delu tožbenega zahtevka odločiti z odločbo po kontradiktorno opravljenem postopku na glavni obravnavi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0070694
OZ člen 352, 352/1, 352/2. ZDen člen 32, 32/2, 72, 72/2, 88.
zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni zastaralni rok – objektivni zastaralni rok
V obravnavanem primeru je ovira za vrnitev v naravi obstajala že od leta 1993, ko je bil zgrajen navedeni objekt. Da vrnitev v naravi ne bo možna, je bilo zato tožeči stranki že tedaj znano oziroma ji je to moralo in moglo biti znano. Tožeča stranka bi zato lahko že v letu 1993 ugotovila nastalo škodo (razlika med tržno vrednostjo nepremičnin in višino odškodnine v obveznicah SOD, ki bi jo tožeča stranka lahko sama izračunala na podlagi ustreznih denacionalizacijskih predpisov, kot je pravilno navedlo tudi prvo sodišče). Ker je tedaj že vedela tudi za povzročitelja škode, je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da je po preteku petletnega zastaralnega roka tožbeni zahtevek že zastaral najpozneje v letu 1998.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi – vročitev – fikcija vročitve
Fikcijo vročitve je mogoče sprejeti kot pravilno, če je naslovnik naveden s pravim imenom in priimkom in če je opravljena na naslovu dejanskega prebivališča (oziroma na delovnem mestu dolžnika) po predpisanem postopku, tako da ni niti najmanjšega dvoma o tem, da je bila opravljena naslovniku, ki je stranka postopka.
Predpravdno, s strani stranke predloženo strokovno mnenje ni dokaz, ki bi konkuriral mnenju s strani sodišča postavljenega izvedenca. Pri zunajsodnem, s strani stranke pridobljenem, strokovnem mnenju gre za strokovno argumentiran del strankinih navedb. Do takšnih strankinih navedb se je sodni izvedenec ob razpoložljivem procesnem gradivu argumentirano opredelil.
Znesek stroškov za predpravdno izvedensko mnenje lahko stranka uveljavlja tudi v okviru glavnega zahtevka, čeprav je materialnopravna podlaga zanj vsebovana v pravilih 151. in 155. člena ZPP.
ZUstS člen 48. ZIZ člen 259, 259/2. ZZZDR člen 103, 123, 123/2, 132a, 132a/3, 132a/4, 132a/5.
odgovor na ugovor – vročitev odgovora na ugovor – kontradiktornost – začetek postopka pred Ustavnim sodiščem – odločba Ustavnega sodišča – preživnina – zakonske zamudne obresti – preživninska obveznost staršev duševno in telesno prizadetih oseb – obvestilo CSD o uskladitvi preživnine
Če odgovor na ugovor vsebuje trditve in dokazne predloge, do katerih se dolžnik še ni imel možnosti opredeliti in ki lahko vplivajo na končni izid postopka, je vročitev odgovora dolžniku potrebna.
Zakonodajalec res ni uresničil dolžnosti, ki jo je naložilo Ustavno sodišče v odločbi U-I-11/07 z dne 13. 12. 2007, in v roku enega leta po njeni objavi ni odpravil ugotovljenega neskladja ZDVDTP z Ustavo. Ker pa je v odločbi Ustavno sodišče določilo tudi način njene izvršitve za čas do odprave ugotovljene neustavnosti, sodišče nima razloga za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, saj odločitve v obravnavani zadevi ne opira na zakon, ki bi bil protiustaven, temveč na ureditev položaja, kot ga je Ustavno sodišče določilo v navedeni odločbi.
Sodna odločba, s katero je bilo dolžniku naloženo plačevanje preživnine, zgolj zato, ker center za socialno delo ni pravočasno opravil uskladitve višine preživnine in o tem obvestil strank, ni izgubila lastnosti izvršilnega naslova.
Dolžnik, ki ne plačuje preživnine v povišanem znesku, je dolžan plačati zakonske zamudne obresti od razlike med prej določeno in novo določeno preživnino od takrat, ko mu je vročeno obvestilo centra za socialno delo.
odnos med stranko in njenim pooblaščencem – zamuda procesnega dejanja – nezakrivljeni vzroki – težave v komunikaciji po podelitvi pooblastila – vrnitev v prejšnje stanje
Odnos med stranko in njenim pooblaščencem je stvar njunega mandatnega razmerja. Opravičeni vzroki za zamudo procesnega dejanja so lahko le tiste okoliščine, ki jih stranka sama ni zakrivila. Pravdna dejanja, ki jih (ali pa jih ne) opravi v mejah svojega pooblastila pooblaščenec, imajo enak pravni učinek, kot bi jih opravila sama stranka. Krivda odvetnika je neposredno izenačena s krivdo stranke, ki mora trpeti posledice zamude, ki je ni zakrivila sama, pač pa njen odvetnik, po podelitvi pooblastila pa je odgovornost stranke, da zagotovi nemoteno in potrebno komuniciranje med njo in njenim pooblaščencem. Zato načeloma velja, da gredo zamude, ki so nastale zaradi težav v komuniciranju med odvetnikom in stranko po podelitvi pooblastila (bodisi, da so nastale po krivdi odvetnika ali stranke), v breme stranke in zaradi tega vrnitev v prejšnje stanje ni mogoča.
napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – spor o obsegu zapuščine – nepremičnina – sestavina nepremičnine – povezanost zemljišča in objekta
Ker iz katastrskih podatkov izhaja, da je sporna stanovanjska hiša sestavina nepremičnine X, katere solastnik je zapustnik le do ¾, je manj verjetna trditev dediča, da se njegova dedna pravica po zapustniku nanaša na celotno hišo oziroma, da je ta v celoti predmet dedovanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070710
ZD člen 28, 28/4, 28/5, 29. ZPP člen 8, 214, 214/3.
prikrajšanje nujnega deleža – ugotovitev vrednosti zapuščine – obračunska vrednost zapuščine – darilo – spor o vrednosti darila – darilo dediču – darilo tretjim osebam – pasivna legitimacija – priznana dejstva – načelo neposrednosti
Če sodišče v zapuščinskem postopku ugotovi prikrajšanje nujnega deleža in pravico nujnega dediča, da zahteva vračanje daril, lahko o vračanju daril odločil samo le v primeru, če sodediči v to privolijo. Od tretjih oseb, ki niso udeleženci zapuščinskega postopka, pa je mogoče vrnitev daril zahtevati le v posebni pravdi.
delna plačila - delna ustavitev izvršbe - vezanost na izvršilni naslov - izračun dolga
Sodišče je vezano na izvršilni naslov in na sklep o izvršbi, ki je postal pravnomočen. Ta predstavlja okvir, v katerem se vodi predlagana izvršba. Glede na to ni mogoče voditi izvršbe na nekaj več ali nekaj drugega kot na to, kar je opredeljeno v sklepu o izvršbi. V sklepu o izvršbi so določene zamudne obresti v višini obrestne mere, kot velja za devizne vloge za DEM na vpogled v kraju izpolnitve in ne zakonske zamudne obresti.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe – premoženjsko stanje – poslovanje z izgubo – unovčljivo premoženje – nedovoljene pritožbene novote
Poslovanje z izgubo še ne pomeni, da bi bilo s plačilom celotne sodne takse ogroženo poslovanje pravne osebe, saj je treba upoštevati tudi njeno premoženjsko stanje.
kulturnovarstveni pogoji – nedovoljen poseg v kulturni spomenik – iz polnitev pogodbe – predmet obveznosti – ničnost pogodbe zaradi predmeta – delna ničnost – odstop od pogodbe
Tožnik od toženke zahteva vgraditev (zamenjavo) oken, za kar pa ni pravnoposlovne podlage, saj je pogodba o izvajanju gradbeno-obrtniških del v tem delu nična, ker predmet naročila (vgraditev PVC oken) nasprotuje kogentnim kulturnovarstvenim pogojem.
Odstopiti je možno le od pogodbe, ki je veljavna oziroma ki je veljavno nastala, kar pa predmetna, glede naročila za okna, ni.
Aktivni družbeniki niso odgovorni za obveznosti družb, ki so bile izbrisane po uveljavitvi Zakona o postopkih za uveljavljavitev ali opustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD). V konkretnem primeru edina družbenica ne bi mogla biti odgovorna za plačilo obveznosti izbrisane družbe, kjer je bila tožnica zaposlena. Tožena stranka je bila izbrisana iz sodnega registra, zato ne more biti več pravdna stranka in se te pomanjkljivosti ne da odpraviti, ker ni mogoče več pozvati družbenikov kot pravnih naslednikov v pravdo. Zato ni izkazan pravni interes tožnice za vodenje pravde.
Zgolj sklicevanje na prevaro glavnega dolžnika, ki naj bi s ponarejenimi plačilnimi listami spravil tožečo stranko v zmoto, ne more omajati veljavnosti sklenjene pogodbe. Pravni posli, sklenjeni s prevaro, niso nični, pač pa le izpodbojni. Veljavni so, dokler niso razveljavljeni. Pri prevari lahko razveljavitev pogodbe zahteva le pogodbena stranka, ki je bila spravljena v zmoto.
Za tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna v ponovljenem postopku ocenjevanja slediti navodilom sodišča, ni sodnega varstva, zato je ta del zahtevka sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
Tožnik (direktor tržnega segmenta) je bil s cilji za sporno leto seznanjen prepozno, vendar to ne more vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane ocene dela. Tožnik namreč ni niti poskusil doseči ciljev glede ključnih delovnih področij (odobravanja naložb v skladu s poslovno politiko banke; doseganje prodajnega plana poslovalnice). Zato pomanjkanje časa za dosego določenih ciljev, pri čemer je tožnik imel na voljo še skoraj 8 mesecev, ne more biti upošteven razlog za nezakonitost in nepravilnost ocene dela.
ZFPPIPP člen 214, 214/3. ZPP člen 3, 3/3, 7, 7/2, 112, 112/8, 318, 318/1, 318/1-2, 318/1-4. OZ člen 6, 6/2.
zamudna sodba – pravočasnost vloge – vložitev vloge pri nepristojnem sodišču – očitna pomota odvetnika – skrbnost dobrega strokovnjaka – splošno znana dejstva – sodno znana dejstva – zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati – razpravno načelo – učinek potrjene prisilne poravnave
Očitne pomote vložnika ni, če je vloga, vezana na čas, vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj tudi naslovljena.
Določila o prisilni poravnavi za dolžnika niso kogentna. Zato so dovoljena tudi dispozitivna ravnanja dolžnika v zvezi s priznavanjem vtoževanih terjatev v pravdi. Sodišče pa ne sme dopustiti le tistih dispozitivnih ravnanj strank, ki nasprotujejo kogentnim določbam zakona.
Sodno znana dejstva (tista, za katera sodišče izve iz drugega postopka – konkretno iz postopka o prisilni poravnavi) niso splošno znana in jih sodišče pri odločanju o zamudni sodbi ni dolžno preverjati niti z njimi utemeljevati sodbe.
NEPRAVDNO PRAVO – RAZLASTITEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0072244
ZPP člen 243, 254, 254/2, 339, 339/2, 339/2-8.
pravica do izjave v postopku – kršitev pravice do izjave – dokazovanje z izvedencem – dopolnitev izvedenskega mnenja – razlastitev – odškodnina zaradi razlastitve – status nepremičnine ob razlastitvi
Pravica do izjave ni absolutna oziroma neodvisna od okoliščin posameznega primera. Ena od predpostavk zanjo je, da je to izjavljanje (v kontekstu sodelovanja pri izvajanju dokazov se to nanaša na postavljena vprašanja oziroma podane pripombe) relevantno. Če ni, sodišče ne samo, da takšnih navajanj (beri: vprašanj zaslišanim oziroma pripomb podanih na izvedensko mnenje/cenitev) ni dolžno, ampak jih (ob upoštevanju hkratne dolžnosti učinkovitega postopanja) tudi ne sme upoštevati (dovoljevati).
Za odmero odškodnine za razlaščene nepremičnine je pomemben le njihov status (stanje) pred oz. pravilneje v času same razlastitve. Gre za pravno vprašanje, na katerega je bilo dolžno odgovoriti sodišče in ne izvedenec.
Pritožbena trditev, da gre nasprotnemu udeležencu (kot razlaščencu) „polna“ odškodnina, drži. Vendar pa je dolžan okoliščine v zvezi s škodo, ki naj bi mu nastala kot stranska posledica, ustrezno zatrjevati in izkazati. To pa velja tudi za škodo (in njen obseg), ki naj bi nasprotnemu udeležencu nastala zaradi izpada najema na razlaščenih nepremičninah.
Pravdni stranki sta se dogovorili, da bo tožnica delo v rednem delovnem razmerju opravljala za minimalno plačo in da bosta stranki v pogodbo o zaposlitvi višji znesek zapisali zgolj zato, da bi tožnica lahko pridobila posojilo pri banki. Direktor tožene stranke je od tožnice zahteval, da mu vrne „preveč“ izplačano plačo, kar je tožnica tudi storila. Ne glede na to, da je tožena stranka tožnici višje plače izplačevala zgolj zaradi možnosti pridobitve posojila, ji to ne daje pravice, da del denarja zahteva nazaj. Tudi v tem primeru velja določba 191. člena OZ. Ta določa, da tisti, ki je kaj plačal, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili. Tožena stranka si ni pridržala pravice, da zahteva vračilo višje plače od tiste, ki je bila ustno dogovorjena in višjega plačila ni izvršila zato, da bi se izognila sili. Zato tožnica od tožene stranke utemeljeno zahteva vračilo vtoževanega zneska.
odgovornost za zapustnikove dolgove – prijava terjatve – stranka zapuščinskega postopka – upnik – učinek pravnomočnosti sklepa o dedovanju
S priglasitvijo terjatve v zapuščinskem postopku upnik (praviloma) ne postane stranka zapuščinskega postopka. O njegovi terjatvi v sklepu o dedovanju ni odločeno, zato jo lahko v pravdi terja v višjem znesku, kot jo je predhodno priglasil v zapuščini.
samostojni podjetnik posameznik - pravna subjektiviteta - fizična oseba - procesna sposobnost - smrt tožeče stranke - dediči - sodba, ki se glasi na neimenovane dediče
Samostojni podjetnik nima samostojne pravne subjektivitete, temveč je njegova procesna sposobnost vezana na sposobnost fizične osebe – podjetnika. Sodišče je sicer ravnalo pravilno, ko postopka zaradi smrti tožnika ni prekinilo, saj za to ni bilo razlogov glede na določilo 1. točke 1. odstavka 205. člena ZPP (stranka je v pravdi imela pooblaščenca). Vendar pa bi moralo ugotoviti dediče po pokojnem oziroma bi lahko izdalo sodbo na neimenovane dediče. Zgolj ugotovitev sodišča, da sodba, ki glasi na pokojnega po stališču teorije ni nična, še ne pomeni, da je procesno pravilna.