mobilni delavec - plača - plačilo za delo - nadurno delo - delo preko polnega delovnega časa - obveznost plačila
Tožniku (vozniku tovornega vozila v mednarodnem prometu) je bil na podlagi dogovora med strankama o obračunu prejemkov iz delovnega razmerja v določeni višini za prevožen kilometer zagotovljen minimum pravic iz naslova plače in stroškov skladno z zakonom in kolektivno pogodbo. Vendar pa je bil tožnik upravičen tudi do obračuna plače iz naslova dela preko polnega delovnega časa. V takšen obračun bi se moral upoštevati tako čas natovarjanja in raztovarjanja vozila kot čas čakanja na carini oziroma drug efektivni delovni čas, povezan s prevozom. Zato je tožnik upravičen do vtoževane razlike v plači.
Delavec ne more biti odgovoren za prekoračitev zakonske dovoljene kvote dela preko polnega delovnega časa in ga glede tega ne morejo zadeti škodljive posledice. Če je tožnik nadurno delo opravil, je za takšno delo upravičen do pripadajočega plačila.
oderuška pogodba – izpodbojnost – zmota – prevara – napake volje – prenehanje pravice – prekluzivni rok
Tožnika, ki sta trdila, da je bila sklenitev sporne pogodbe posledica zmote, v katero ju je spravila tožena stranka z domnevno napačno cenitvijo nepremičnine, bi morala pridobiti cenitev hiše vsaj neposredno po podpisu pogodbe. Ker sta to storila šele po izteku enoletnega roka, in ne povesta, zakaj tega nista mogla narediti znotraj enoletnega subjektivnega prekluzivnega roka iz 99. člena OZ, sta prekludirana. Po izteku prekluzivnega roka pravica izpodbijati pogodbo preneha.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0013241
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 270, 271, 272, 273. ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 112, 114, 215, 215/2, 215/3.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - prenehanje delovnega razmerja - inšpektor za delo
Tožnica je podala primarni predlog za izdajo začasne odredbe za odlog učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi, ter podredni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati mesečno nadomestilo plače. Tožnica v tej fazi postopka ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve (tožena stranka je tožnici pravočasno omogočila zagovor, ki se ga tožnica ni udeležila, zato njena pravica do obrambe v postopku pred podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bila kršena; tožnica ni uživala posebnega varstva pred odpovedjo kot zaščitena kategorija delavcev, ...), ki je temeljni pogoj, da sodišče lahko izda začasno odredbo. Zato njen predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen.
Za tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna v ponovljenem postopku ocenjevanja slediti navodilom sodišča, ni sodnega varstva, zato je ta del zahtevka sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
Tožnik (direktor tržnega segmenta) je bil s cilji za sporno leto seznanjen prepozno, vendar to ne more vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane ocene dela. Tožnik namreč ni niti poskusil doseči ciljev glede ključnih delovnih področij (odobravanja naložb v skladu s poslovno politiko banke; doseganje prodajnega plana poslovalnice). Zato pomanjkanje časa za dosego določenih ciljev, pri čemer je tožnik imel na voljo še skoraj 8 mesecev, ne more biti upošteven razlog za nezakonitost in nepravilnost ocene dela.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078940
OZ člen 153, 153/1, 153/2, 153/3, 174, 174/1, 179, 965, 965/1. ZPP člen 216, 285, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
nesreča pri delu – odgovornost za škodo od nevarne stvari – delovni stroj kot nevarna stvar – objektivna odgovornost – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – primarni strah – sekundarni strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – predlog za postavitev izvedenca medicinske stroke – upoštevanje invalidnine pri odmeri odškodnine – poškodbe leve roke – skaženost – duševne bolečine zaradi skaženosti – povrnitev premoženjske škode – tuja nega in pomoč – prosti preudarek – pomoč družinskih članov – izgubljeni zaslužek – renta – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – samopridržaj – zavarovanje pred odgovornostjo – direktna tožba – kolektivno nezgodno zavarovanje – materialno procesno vodstvo – povrnitev stroškov – stroški prevozov na zdravljenje – kilometrina – zastaranje odškodninske terjatve – pravočasnost ugovora zastaranja
Kot škodo zaradi stroškov za tujo pomoč in nego se priznava tudi pomoč in nega, ki jo oškodovancu nudijo družinski člani. V skladu s sodno prakso je uporaba pooblastila iz 216. člena ZPP dopustna, ko cene pomoči, ki so ji oškodovancem nudili družinski člani, ni mogoče natančno ugotoviti.
Višje cene, podražitve oziroma splošno zvišanje življenjskih stroškov, samo po sebi ne morejo pomeniti okoliščin, ki bi bile podlaga za sodni poseg v pravnomočno določeno preživnino. Te so krite z usklajevanjem preživnin.
Otroški dodatek se odšteje od višine mesečnih potreb preživninskega upravičenca le izjemoma, ko je premoženjsko stanje preživninskih zavezancev zelo slabo.
delna oprostitev plačila sodne takse – oprostitev plačila sodne takse – prestrukturiranje – blokirana sredstva – poslovanje z izgubo
Stranka, glede na to, da razpolaga z likvidnimi sredstvi, zgolj s trditvami, da nadaljnjih stroškov ne zmore več poravnati, ne da bi to ogrozilo njeno poslovanje oziroma obstoj, svojega predloga za (delno) oprostitev plačila sodne takse ne more utemeljiti. Niti dejstvo, da posluje z izgubo ter da je trenutno v fazi prestrukturiranja, samo po sebi ne more biti opravičljiv razlog za oprostitev plačila sodne takse. Tudi ne dejstvo, da ne more prosto razpolagati s sredstvi na transakcijskih računih, da so ta v naprej blokirana in lahko z njimi razpolaga samo upravitelj.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - dobra vera priposestvovalca - opravičljiva zmota pravnih prednikov
Dobra vera priposestvovalca je bila, poleg izvrševanja posesti oziroma lastniških upravičenj v predpisani priposestvovalni dobi, pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem že po prejšnjih predpisih, ki so veljali v času, ko so tožnik oziroma njegovi pravni predniki začeli izvrševati posest na spornih nepremičninah. Dobra vera se sicer domneva, če se ne dokaže drugače. Po presoji pritožbenega sodišča je toženki navedeno domnevo uspelo ovreči.
Zgolj dejstvo, da so sporne nepremičnine ves čas nemoteno uživali, ne zadošča za priposestvovanje lastninske pravice. Priposestvovalec je lahko samo tisti, ki tujo stvar poseduje v prepričanju, da je njegova. Ta pogoj v obravnavanem primeru ni izpolnjen. Gola zasedba tuje nepremičnine, četudi je njen lastnik umrl brez naslednikov, pa ne more imeti nobenih stvarnopravnih posledic.
Pri lastni menici ne prihajajo v poštev določbe o akceptiranju, ker pri tej menici nimamo niti trasata niti akcepta. Odpade tudi protest in regres zaradi neakceptiranja.
ZDSS-1 člen 6.c. ZVis člen 63, 63/1, 63/2, 63/3, 63/4, 63/5, 63/6, 63/7, 63/8. ZSPJS člen 22.e.
kolektivni delovni spor - vrednotenje dela - skladnost splošnega akta delodajalca z zakonom - visokošolski učitelj - delovna in pedagoška obveznost
Sporne Spremembe in dopolnitve meril so le drugače ovrednotile oblike neposredne pedagoške obveznosti. Iz njih ne izhaja, da bi zavezovale visokošolske učitelje in sodelavce nasprotne udeleženke k večjemu številu ur neposredne pedagoške obveznosti tedensko, zato niso v nasprotju z 63. členom ZVis, ki je določal delovno in pedagoško obveznost visokošolskih učiteljev in sodelavcev.
ZSPJS v 22.e členu opredeljuje plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela javnih uslužbencev. S spornimi Spremembami in dopolnitvami meril ne gre za dodatno tedensko pedagoško obveznost niti za povečanje pedagoške obveznosti, zato ta merila niso v nasprotju z 22.e. členom ZSPJS.
Sodišče je dolžno izvesti le tiste predlagane dokaze, ki se nanašajo na pravno relevantna dejstva in, kjer je obramba obstoj in pravno relevantnost predlaganega dokaza utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti, lahko pa sodišče zavrne izvedbo dokaza v primerih, če je očitno, da ne more biti uspešen (gre npr. za dokaz, ki je povsem neprimeren za ugotovitev nekega dejstva), ali ko je očitno, da je bil dokazni predlog podan le z namenom zavlačevanja (npr. dokazovanje z velikim številom prič ipd). Pri presoji, ali gre za dokaz, za katerega je očitno, da ne more biti uspešen, je takšno oceno sicer mogoče opreti tudi na zaključek, da je dejstvo, na katero se dokaz nanaša, že dokazano, vendar se pri tem sodišče prve stopnje praviloma ne sme spustiti v vnaprejšnjo dokazno oceno, kar je po mnenju pritožbenega sodišča storilo prav v obravnavani zadevi, pri čemer ni izvedlo niti enega v korist obdolženca predlaganega dokaza, tudi ključnega z zaslišanjem priče.
sodba na podlagi pripoznave – delna pripoznava tožbenega zahtevka – pravica do kontradiktornega postopka – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V primeru delne pripoznave tožbenega zahtevka mora sodišče o nepripoznanem delu tožbenega zahtevka odločiti z odločbo po kontradiktorno opravljenem postopku na glavni obravnavi.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 204, 204/1, 209, 209/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - dokazovanje - dokazna ocena - prosta presoja dokazov - posredni dokazi - kaznivo dejanje tatvine - video posnetek - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja
Tožena stranka je v podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku očitala kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo znake kaznivega dejanja tatvine iz določbe 1. odstavka 204. člena KZ-1. Na podlagi video posnetkov je ugotovila, da je tožnik spornega dne popoldan z viličarjem pripeljal po tovarniškem dvorišču do varovalne ograje in čez ograjo odvrgel dve culi in s plastenko, v katerih je bilo okrog 30 kg bakra. Naslednjega dne ponoči pa je bil s strani varnostnikov in delavcev policije zaloten pri pobiranju cul na drugi strani ograje. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo za dokazano, da je bil tožnik tisti, ki je odvrgel culi in plastenko z bakrom preko tovarniške ograje, čeprav kamere tega niso posnele, saj se je o tem prepričalo na podlagi preostalih dokazov (posrednega - opisa C.C., izpovedb prič, iz nejasnosti v izpovedbi tožnika in njegove punce). Tožnikova kršitev ima vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja iz določbe prvega odstavka 209. člena KZ-1, zato je obstajal utemeljen razlog po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0079439
URS člen 25. ZPP člen 8. OZ člen 104, 104/2, 104/3, 105, 105/2, 110.
prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – če je pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe – če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe – odstop od pogodbe – kdaj od pogodbe ni mogoče odstopiti – pravica do pravnega sredstva
V skladu z določbo 110. člena OZ od pogodbe ni mogoče odstopiti le v primeru, ko gre za neizpolnitev neznatnega dela obveznosti.
predhodna odredba – pogoji za predhodno odredbo – domnevana nevarnost – nepravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – odločba domačega sodišča – učinek odločbe ustavnega sodišča
Predhodne odredbe ni dopustno izdati na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine in plačilnega naloga, proti katerima je bil vložen ugovor in ki torej še nista pravnomočna.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – DAVKI – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0072262
OZ člen 198. ZDDV-1 člen 3.
davek na dodano vrednost – nadomestitev koristi za neupravičeno uporabo avtorskih del – nepogodbena obveznost – neupravičena obogatitev
Nadomestitev koristi za neupravičeno uporabo avtorskih del ne predstavlja transakcije, ki bi bila obdavčena po ZDDV-1. Če bi sodišče prve stopnje v tem primeru toženi stranki naložilo tudi plačilo DDV, bi bila posledično tožeča stranka za ta znesek neupravičeno obogatena, saj njena obveznost, da takšen znesek odvede državi, na podlagi sodbe sodišča prve stopnje ne obstoji.
USTAVNO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE – OSEBNOSTNE PRAVICE –PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE – UPRAVNI SPOR – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072242
EKČP člen 8. URS člen 15, 15/4, 37. ZPOmK-1 člen 29, 29/5, 33. ZUS-1 člen 4. ZPP člen 1.
uresničevanje in omejevanje pravic - postopek pred Javno agencijo za varstvo konkurence - preiskava poslovnih prostorov - pregled elektronskih naprav - poslovna korespondenca - varstvo tajnosti pisem in drugih občil - pravica do komunikacijske zasebnosti - preiskava elektronskih komunikacijskih sredstev brez predhodne odobritve sodišča - stvarna pristojnost
Ustava dovoljuje posege v komunikacijsko tajnost, če gre za časovno omejen poseg, če je tak poseg predviden z zakonom, če ga predhodno odobri sodišče in če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Odločilne za presojo o verjetni izkazanosti nedopustnega posega v tožničino komunikacijsko zasebnost so tako ugotovitve, 1) da je v času sporne preiskave obstajala zakonska podlaga za pridobitev poslovne dokumentacije, ki se je nahajala v prostorih preiskovane pravne osebe na kateremkoli nosilcu, 2) da je Ustavno sodišče z odločbo U-I-40/12 z dne 11. 4. 2013 kljub ugotovitvi, da je preiskava elektronskih komunikacijskih sredstev brez predhodne odobritve sodišča v nasprotju s 37. členom Ustave, za obdobje enega leta dopustilo nadaljnjo uporabo zakonskih določb in 3) da je vsebina elektronskih sporočil, najdena na elektronskih napravah, ki so se nahajale v prostorih preiskovane pravne osebe, povezana s predmetom preiskave.
Odločanje o odškodninskih zahtevkih zoper državo, ki temeljijo na trditvah o nezakonitosti ravnanj državnih organov, je v domeni sodišč splošne pristojnosti.
stroški postopka – odvetniška tarifa – nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine – potni stroški – potrebni stroški – nagrada za odgovor na pritožbo – sodne takse – davek na dodano vrednost
Davek na dodano vrednost se ne plačuje od sodnih taks.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0069108
ZIZ člen 44, 44/4. ZPP člen 431. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 131/2-3.
izvršba na podlagi verodostojne listine - kondemnatorni in dovolilni del sklepa o izvršbi - začetek stečajnega postopka - dovoljenost izdaje sklepa o izvršbi
Pri odločanju o dovolitvi izvršbe ni bistveno le to, ali gre za stroške stečajnega postopka, ampak tudi, ali ima upnik zanje izvršilni naslov. Ker je upnik predlagal izvršbo na podlagi verodostojnih listin in ne na podlagi izvršilnega naslova, že zaradi tega razloga niso podani pogoji za izjemo, po kateri bi bilo zoper dolžnika v stečaju mogoče dovoliti izvršbo.