ugovor po izteku roka - izvršljiva sodna odločba - predpostavke za izvršilni naslov - naknadna izguba lastnosti izvršilnega naslova - neobstoj izvršilnega naslova
Čeprav listina ob vložitvi predloga za izvršbo izpolnjuje vse pogoje za izvršilni naslov, lahko kasneje - tekom izvršilnega postopka, pride do razveljavitve, odprave ali spremembe izvršilnega naslova, ki ga predstavlja sodna odločba. Listina, ki je ob vložitvi predloga izpolnjevala vse pogoje za izvršilni naslov, zaradi tega (naknadno) izgubi lastnosti izvršilnega naslova.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VDS0012811
ZPP člen 287. ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 150.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - stečaj - dajatveni zahtevek - objektivna odgovornost - nevarna stvar
Tožnik od tožene stranke vtožuje plačilo odškodnino za škodo, ki mu je nastala zaradi nezgode pri delu. Sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo materialnega prava, ko je odločalo o dajatvenem zahtevku tožnika zoper prvo toženo stranko (tožnikovega delodajalca), ki je v stečaju. Po določbah ZFPPIPP se o dajatvenem zahtevku upnika odloči s sklepom v stečajnem postopku, zaradi česar je v pravdnem postopku dovoljeno uveljavljati le zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve. Ker je tožnik tudi po uvedbi stečajnega postopka in prijavi terjatve v stečajno maso tožene stranke še vedno uveljavljal dajatveni zahtevek zoper njo, bi moralo sodišče prve stopnje takšen zahtevek zavrniti.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da med tretje toženo stranko in tožnikom v trenutku, ko je prišlo do nezgode na delu, ni obstajalo delovno razmerje, je pa bil tožnik pri njej vključen v delovni proces ter je delo izvajal v prostorih in na stroju tretje tožene stranke. Na podlagi tega je ugotovilo, da je tretja tožena stranka v tem sporu pasivno legitimirana. Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, na podlagi česa je štelo, da je bil tožnik vključen v organizirani proces pri tretje toženi stranki. Tudi sicer je potrebno upoštevati, da ni pomembno lastništvo prostorov in stroja, kjer je delal tožnik, ampak imetništvo oziroma posest nad njim, saj po 150. členu OZ za škodo od nevarne stvari odgovarja njen imetnik. S tem se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo.
Tožba je bila vložena po začetku stečaja nad toženo stranko, zato konkretni pravdni postopek sploh ni bil prekinjen in tožeča stranka po izdaji sklepa o preizkusu terjatev (prerekana glavnična terjatev v višini 28.900,00 EUR) tudi po oceni pritožbenega sodišča sploh ni bila dolžna predlagati nadaljevanja prekinjenega pravdnega postopka.
Ker tožeča stranka v stečajnem postopku nad toženo stranko sploh ni prijavila terjatve iz naslova zakonskih zamudnih obresti od glavničnega zneska 28.900,00 EUR za čas od 21.12.2012 do plačila, je pravilna in zakonita odločitev sodišča prve stopnje, da se tožbeni zahtevek v tem delu zavrne, saj je terjatev iz tega naslova v razmerju do stečajnega dolžnika prenehala (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP).
Pri samostojnih ali brezpogojnih garancijah je edini pogoj za izplačilo garancijskega zneska pravočasna in pravilna predložitev pisne zahteve koristnika garancije, naj garant v dogovorjenem roku izplača dogovorjeni znesek. Vendar pa v konkretnem primeru ne gre za takšno vrsto garancijske izjave, kot to zmotno ocenjuje obravnavana pritožba.
V konkretni garancijski izjavi je resda garant zapisal, da se z garancijo nepreklicno in brezpogojno zavezuje, da bo v določenem roku plačal upravičencu po prejemu pisnega zahtevka dolgovani garancijski znesek, vendar pa je v nadaljevanju tudi zapisano, da mora zahtevek za unovčitev garancije vsebovati tudi originalni izvod garancije. To pa po eni strani pomeni, da gre v konkretnem primeru za garancijo „brez ugovora“, ki je samostojna in neodvisna (nepogojna) od veljavnosti osnovnega pravnega razmerja, po drugi strani pa ima dana garancijska izjava tudi vse značilnosti dokumentarne garancije, ki poleg predložitve pisne zahteve koristnika (upravičenca) kot pogoj določa tudi istočasno predložitev originala same garancijske izjave.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnica je dejansko bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča izkazala s pogodbo o najemu stanovanja v kraju izobraževanja. Zato ji je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Fizična oseba, ki začasno prebiva izven kraja stalnega prebivališča, je sicer dolžna prijaviti začasno prebivališče v treh dneh od njene naselitve, vendar opustitev te dolžnosti pomeni prekršek iz 25. člena ZPPreb UPB1, ki se kaznuje s predpisano globo, ne pa izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
Tožnik v tem sporu od tožene stranke zahteva plačilo položajnega dodatka. Pri delodajalcu je izkoristil notranjo pot in je tožbo vložil v roku iz 8. odstavka 100.a člena ZObr. Sodišče prve stopnje je njegovo tožbo napačno zavrglo zato, ker tožnik naj ne bi vložil tožbe zoper odločitev delodajalca, to je zoper odločbo, s katero je bila njegova zahteva za odpravo kršitev zavrnjena. V takem primeru je potrebno o denarnem zahtevku odločiti meritorno.
Sodna praksa je v večini primerov uveljavljanja pravic javnih uslužbencev iz naslova položajnih in drugih dodatkov zavzela stališče, da položajni dodatek ni čista denarna terjatev, kadar ni opredeljen v odločbi o plači, pogodbi o zaposlitvi in sistemizaciji delovnih mest, tako kot je tudi v obravnavanem primeru. Čista denarna terjatev je tista terjatev, s katero javni uslužbenec zahteva plačilo za dejansko opravljeno delo, ali pa izplačilo dodatkov, ki so v odločbi o plači, pogodbi o zaposlitvi oziroma v sistemizaciji delovnih mest opredeljeni. Takrat predhodni postopek pri delodajalcu ni potreben.
ZVK člen 13, 13/3, 13/3-14, 26, 26/1, 26/2. ZPP člen 14.
dejanje nelojalne konkurence – protipravnost – tehnično znanje – know-how – objava sodbe – identično dejansko stanje
Tehnično znanje je načeloma prosto dostopno vsakomur, razen če ni varovano s kakšno od pravic industrijske lastnine, zlasti s patentom. Pridobivanje tehničnega znanja z „obrnjenim inženirstvom“ (ang.: reverse engineering) in s tem tudi načrtov je dopustno, če ne gre ravno za znanje, varovano s kakšno pravico industrijske lastnine. Uporaba splošno znanih tehničnih rešitev, tudi če so (pri nekem drugem podjetju) varovane kot poslovna skrivnost, je prav tako dopustno. Podjetje ne more preprečiti uporabe splošno dostopnega tehničnega znanja tako, da ga označi kot poslovno skrivnost. V teh okvirih je tudi dopustno izdelovanje popolnih posnetkov (kopij) izdelkov drugega izdelovalca. Ni torej že vsako pridobivanje tehničnega znanja drugega podjetja protipravno in posledično tudi ni dejanje nelojalne konkurence. Protipravno postane pridobivanje tehničnega znanja (v širokem smislu) torej šele, če pri njegovem pridobivanju nastanejo še dodatne, kvalifikatorne okoliščine.
Predpostavka uspeha z zahtevkom, ki temelji na 13. členu ZVK (prepovedani nelojalni konkurenci) ni, da je bilo s prenosom tehničnega znanja tudi storjeno kaznivo dejanje.
Predpostavki za objavo sodbe (2. odstavek 26. člena ZVK) sta vsaj dve. Prva je jasna: da je bilo dejanje nelojalne konkurence sploh storjeno. Druga je, da je v stik z dejanjem nepoštene, umazane tržne tekme, vsaj potencialno, prišlo veliko število oseb.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - prevoz na delo in z dela
Prevoz od kraja bivanja do kraja dela in nazaj v trajanju nad 3 urami nedvomno predstavlja hudo obremenitev za delavca tako s stališča fizične obremenitve kot tudi glede vpliva na socialne razmere delavca (na primer delavci - starši s predšolskimi ali mladoletnimi otroki). Zato je utemeljeno, da delavec pri odločitvi o sprejemu nove pogodbe o zaposlitvi v zvezi z urami vožnje od kraja opravljanja do kraja bivanja ni obremenjen z dogovorom iz prejšnje pogodbe o zaposlitvi (in s posledicami morebitne odklonitve take ponujene pogodbe o zaposlitvi), temveč da se vedno znova (ob vsaki ponudbi nove pogodbe o zaposlitvi po redni odpovedi prejšnje pogodbe o zaposlitvi) odloči, če bo takšno zaposlitev sprejel.
Tožnikova pot na delo in z dela bi trajala več kot 3 ure, zato je bila ponujena zaposlitev tožniku neustrezna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - UZANCE
VSL0081819
OZ člen 288, 417, 417/1, 419, 419/1, 420. SPZ člen 207, 207/3. ZPP člen 188, 188/3. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 63, 64, 65.
pogodba o odstopu terjatve - obvestitev dolžnika - določenost predmeta - konkurenca navadne in fiduciarne cesije - domneva potrditve situacij - podizvajalska pogodba - neposredno plačilo podizvajalcu - uzance - vračunavanje obresti in stroškov
Za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev – dovolj je, da je o cesiji obveščen. Od trenutka obvestitve dalje je dolžan svojo obveznost izpolniti prevzemniku terjatve. Njegova obveznost do odstopnika s tem ugasne.
V primeru, ko si konkurirata navadna in fiduciarna cesija, je za presojo, katera je veljavna, odločilen trenutek obvestitve dolžnika o odstopu terjatve. Prioriteta glede na čas sklenitve cesije pride v poštev le v primeru konflikta večkratnih fiduciarnih cesij iste terjatve.
Določba 288. člena OZ je kogentna, vendar le na dolžnikovi strani. Upnik od nje lahko odstopi in plačilo poračuna drugače, na primer najprej kot plačilo glavnice (kar je za dolžnika ugodneje, saj s tem nehajo teči zamudne obresti).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - odpovedni rok - odpoved pravici - denarno povračilo namesto odpovednega roka
Po določbi 94. člena ZDR se delavec in delodajalec lahko dogovorita o ustreznem denarnem povračilu namesto dela ali celotnega odpovednega roka. Tožnik in tožena stranka nista sklenila pisnega dogovora na podlagi 94. člena ZDR, zato tožniku ne pripada denarno povračilo namesto odpovednega roka, in sicer ne glede na to, da je tožnik podal izjavo, da se odpoveduje pravici koriščenja odpovednega roka.
predhodna odredba – postopek zavarovanja – prisilna poravnava – ustavitev postopka in razveljavitev dejanj
Izvršilno sodišče mora na podlagi določbe drugega odstavka 216. člena ZFPPIPP (31. člen novele ZFPPIPP-F, ki je začela veljati 7.12.2013) ustaviti postopek zavarovanja s predhodno odredbo, ki je bil prekinjen po prvem odstavku 132. člena ZFPPIPP, in razveljaviti dejanja, opravljena v tem postopku. Razveljavitev pa se seveda nanaša na vsa dejanja, tudi tista, ki temeljijo na pravnomočnem sklepu o predhodni odredbi, upoštevaje ob tem, da predstavlja predhodna odredba zgolj začasni ukrep zavarovanja, ki ustvarja le časovno omejeno zastavno (ločitveno) pravico.
Sodišče prve stopnje je odškodninski zahtevek (pravilno: tožbo) tožnice zavrglo, ne da bi navedlo razloge za takšno odločitev. Ker sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti, je podana kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
V obravnavanem primeru postopek osebnega vročanja odpovedi ni potekal tako, kot to določata tretji in četrti odstavek 142. člena ZPP. Iz vročilnice namreč ne izhaja, da je vročevalec poskušal s t.i. nadomestno vročitvijo tožničinemu partnerju. Le če vročitev po 140. členu ZPP ni možna, kar v konkretnem primeru ni izkazano, bi moral vročevalec pustiti tožnici v nabiralniku obvestilo (ne pa pisanja), v katerem navede, kje se pisanje nahaja in rok, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Tega vročevalec ni storil, zato pogoj za zakonsko fikcijo vročitve ni izpolnjen. Po določbi 87. člena ZDR mora biti (pisna) odpoved vročena delavcu osebno in dokler ni vročena, ne more imeti učinkov. Šele z vročitvijo začne teči tudi odpovedni rok in rok za sodno varstvo.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012959
ZNOMCMO člen 4, 4/1, 4/1-1, 4/1-2, 17. OZ člen 131, 131/1.
plačilo razlike plače - napotena oseba - napotitve oseb na mednarodne civilne misije - državni organ - materialna škoda - odškodninska odgovornost - pogodba o zaposlitvi
Izbirna komisija je na podlagi soglasja tožničinega predstojnika in pozitivnega mnenja Sodnega sveta sprejela sklep, da je tožnica (sodnica) primerna in usposobljena za delo v mednarodni civilni misiji. Tožnica ni želela podpisati pogodbe o zaposlitvi, ki je osnovni pogoj za napotitev na misijo, ker je ocenila, da je to zanjo degradacija sodniškega dela oziroma funkcije. Zakon o napotitvi oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije (ZNOMCMO) v 17. členu določa, da mora izbrani kandidat podpisati pogodbo o zaposlitvi v skladu z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev, ali drugim zakonom, ki ureja njihov položaj oz. službo. Tožena stranka je tožnici ponudila sklenitev pogodbe o zaposlitvi, v kateri bi se upošteval tožničin dejanski plačni razred sodniške plače. Tožnici bi sodniška funkcija mirovala. Pripadala bi ji plača v skladu z veljavno zakonodajo Republike Slovenije in ne plača, kot so jo prejemali njeni kolegi, saj so prejemali plačo v skladu z zakonodajo lastne države. Zato tožnici vtoževana razlika med plačo, ki naj bi jo prejemala in plačo, ki jo je prejemala kot okrožna sodnica, ne pripada.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0081814
OZ člen 6, 6/2, 17, 619.
podjemna pogodba – neizpolnitev pogodbe – običajna praksa – profesionalna skrbnost – izguba podatkov – dolžnost arhiviranja in varnostnega kopiranja
Strokovna izvedba obveznosti, ki jo podjemnik prevzame s podjemno pogodbo, pomeni na strani vsakega izvajalca dolžnost, da svoj podjem opravi z dolžno profesionalno skrbnostjo in tega ni potrebno posebej zapisovati v pogodbo.
invalidska pokojnina - invalidnost I. kategorije - sprememba v stanju invalidnosti - invalid II. kategorije
Pri tožniku (invalidu II. kategorije) ni prišlo do popolne izgube delazmožnosti, zato niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji iz prve alineje drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, da bi se tožnika razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine.
Pri tožniku je podana preostala delovna zmožnost, za kar ni potrebna poklicna rehabilitacija, zato tožnik po drugi alineji 67. člena ZPIZ-1 ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012838
ZDR člen 184. ZPP člen 52, 52/1, 52/2, 60. ZPP člen.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - stavrna pristojnost - delodajalec - zavarovalnica - podružnica
Za sojenje v sporih zoper pravno osebo, ki ima podružnico zunaj svojega sedeža, je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega je ta podružnica, če izvira spor iz pravnega razmerja s to podružnico (60. člen ZPP). Tožnik je ob vložitvi tožbe izbral krajevno pristojnost sodišča, na območju katerega je podružnica prvotožene stranke (zavarovalnice), zato bi moralo sodišče prve stopnje po umiku tožbe zoper drugotoženo stranko (delodajalca) zadevo odstopiti stvarno in krajevno pristojnemu okrajnemu sodišču, na območju katerega je ta podružnica.
invalidska pokojnina - ponovni vstop v zavarovanje
Čeprav je bil tožnik v obdobju od 8. 6. 2005 do 7. 3. 2007 zavarovan kot brezposelna oseba in nato od 8. 3. 2006 do 7. 1. 2010 prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje kot brezposelna oseba in je bilo nato šele s pravnomočno sodbo z dne 10. 10. 2012 ugotovljeno, da ima od 8. 1. 2010 do 11. 12. 2011 status zavarovanca po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1, ker je bil v času od 11. 3. 2004 do 11. 12. 2011 v sodnem registru neprekinjeno vpisan kot edini družbenik in hkrati poslovodja zasebne družbe, ne gre za ponovno vključitev v zavarovanje od 8. 1. 2010 oziroma potem, ko je že pridobil pravico do invalidske pokojnine. Toženec zato v določbi 178. člena ZPIZ-1 ni imel podlage za ustavitev izplačevanja invalidske pokojnine v spornem obdobju oziroma za odločitev, da od 8. 10. 2010 do 11. 12. 2011 tožnik ni imel pravice do izplačevanja invalidske pokojnine, ki je bila tožniku priznana s pravnomočno odločbo z dne 16. 12. 2009.
V predmetni zadevi ni prišlo do glavne obravnave. Tožba je bila umaknjena le nekaj dni po tem, ko je tožena stranka v celoti izplačala še preostalih 80 % protiustavno znižane pokojninske dajatve. Zato je potrebno šteti, da je bila tožba umaknjena takoj po izpolnitvi zahtevka, zaradi česar je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške (prvi odstavek 158. člena ZPP).
starostna pokojnina - lastnost zavarovanca - odškodnina - zakonske zamudne obresti - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Za priznanje odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti je odločilen čas, ko je bila izdana nepravilna oz. nezakonita odločba, ki je bila nato odpravljena in tožniku priznana pravica za nazaj. V času izdaje dokončne odločbe, ki je bila predmet presoje pred sodiščem (1. 10. 2012), je veljal ZPIZ-1, ki je v določbi 276. člena urejal tudi odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti. Kasneje sprejeti ZPIZ-2, ki je začel veljati 1. 1. 2013, na priznano odškodnino nima nobenega vpliva. ZPIZ-2 niti v prehodnih določbah ne posega v ureditev priznavanja odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti, kar pomeni, da sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da je odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti priznalo zgolj do 31. 12. 2012.